Spravna slovesnost z zapleti

Pred kapelo Božjega usmiljenja ob grobišču pod Krenom v Kočevskem Rogu je danes ob 11. uri potekala slovesnost z obletno mašo za žrtve revolucionarnega nasilja, ki jo je priredila župnija Kočevje. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres, sledil je kulturni program, ki ga je pripravila Nova slovenska zaveza.

Spravne slovesnosti se je udeležil tudi predsednik vlade Borut Pahor, ki je imel kratek nagovor. Pred slovesnostjo pa je položil venec ob grobišču jame pod Krenom.

'Za sočutje v času pobojev ni bilo prostora'

Kot je v slavnostnem govoru poudaril Stres, sprave ni brez odpuščanja, ob soočenju z velikimi zločini in grozotami pa so ljudje navadno ogorčeni. Ta ogorčenost je razumljiva in upravičena, ne sme pa se sprevreči v sovraštvo in maščevalnost in tudi zahteva po jasni obsodbi zločinov in zločincev ne izhaja iz sovraštva ali maščevalnosti, temveč iz potrebe po tem, da se moralni in pravni red, ki je bil z zločinom poteptan, zopet vzpostavi in da zopet dobijo svojo polno veljavo sveta moralna načela pravičnosti in človekovega dostojanstva, je pojasnil.

Po njegovih besedah so v obdobju dveh desetletij, odkar se srečujejo pod Krenom, v Sloveniji odkrili in ugotovili več sto večjih ali manjših množičnih grobišč, katerih število opozarja na strahotno razsežnost množičnih pobojev maja in junija leta 1945. Ta odkritja dajejo slutiti vso nečloveškost ravnanja z neoboroženimi ljudmi, o čemer na poseben način priča pred dobrim letom odkriti rov sv. Barbare v Hudi jami, je dejal.

Ob tem je opozoril na sočutje, za katerega v času pobojev ni bilo prostora, žal ga pa tudi danes ni v zadostni meri, da bi bila vsa grobišča primerno urejena, tako kot je grobišče pod Krenom, je dejal.

"Odkar je Slovenija samostojna in demokratična država, so ta grozljiva dejstva postala široko znana, vendar pa se do njih kot sodobna, demokratična, pravna in etična politična skupnost nismo uspeli ustrezno opredeliti. Dejstvo, da od prve podobne slovesnosti, kakor je naša, mineva že celih dvajset let, ne da bi izpolnili vse naše dolžnosti, je zaskrbljujoče," je ocenil.

Po njegovem so imeli povojni poboji več razsežnosti, več razsežnosti pa ima tudi odnos do njih. Poudaril je njihovo politično izrabo oziroma dejstvo, da se različne politične skupine do teh dogodkov opredeljujejo z vidika lastnih političnih koristi, kar ne vodi daleč, je opozoril.

Pri tem gre tudi za nazorsko ali ideološko razsežnost, saj po njegovi oceni za ideologijo neizprosnega razrednega boja tudi takšna dejanja, kot so se dogajala v Kočevskem Rogu, niso bila zločin. Hkrati pa gre za etično moralni vidik ter za solidarnost z ljudmi, ki so trpeli krivico. "Tako se je rodil zločin in poteptana je bila temeljna etična zahteva, da mora vsakdo veljati za nedolžnega, dokler se mu ne dokaže nasprotno," je poudaril.

Vsakoletno slovesnost pod Krenom navadno imenujejo za spravno, je dodal. Ni spravna zato, ker bi bila z mašo pred dvajsetimi leti sprava že dosežena, ampak zato, ker vsaka tamkajšnja maša vodi k njej, saj sprava, kakršno potrebujejo, ni enkratno dejanje, temveč proces, ki zahteva brezpogojno privrženost resnici, pravico in odpuščanje, je še povedal Stres.

'Nič iz naše preteklosti ne smemo pozabiti'

Pahor pa je na slovesnosti sodeloval s krajšim nagovorom, pred njo pa je položil venec ob grobišču jame pod Krenom. Kot je dejal, se je slovesnosti udeležil, ker ni ravnodušen do preteklosti, ne tiste, ki je ovenčana s slavo, in ne tiste, ki jo bremenita krivda in greh.

Predvsem je prišel zaradi skupne prihodnosti, moralna dolžnost Slovencev pa je, da jo gradijo na tistem, kar je bilo v narodni preteklosti dobrega, pogumnega in pravičnega, in da se izognejo tistemu, kar je bilo slabega, morda strahopetnega in krivičnega, je dejal.

Svetle stvari naj vzamejo za vzgled, temne pa za opomin v morebitnih prihodnjih podobno usodnih narodovih preizkušnjah naj se nikoli več ne ponovi tragičen ideološki ali politični razkol, je poudaril.

Naj se taki usodni časi nikoli več ne vidijo kot priložnost za prevlado ideoloških ciljev nad narodovimi. Naj ne bo več razmer, v katerih bi se iskalo opravičilo za sodelovanje s tujčevo roko ali opravičilo za krvavo maščevanje zmagovalcev nad tem, je nadaljeval.

"Na tem mestu so se po vojni dogajale hude, obsojanja vredne in tragične reči, ki jih ne želimo in ne smemo pozabiti. Nič iz naše preteklosti ne smemo pozabiti, zlasti če nas navdihuje ali opominja glede naših prihodnjih stremljenj. Tu smo, ker nam ni vseeno ne za preteklost in še zlasti ne za našo skupno prihodnost," je povzel Pahor, ki je po slovesnosti v Kočevskem Rogu odšel na Smrečje pri Turjaku na Dolenjskem, kjer je pri spomeniku aktivistov OF, ki so jih ubili belogardisti, položil venec in se poklonil njihovemu spominu.

Türk ni bil povabljen

Udeležba Pahorja na slovesnosti naj bi bila presenetljiva, saj so pristojni v Cerkvi še v sredo pojasnjevali, da na slovesnost niso vabili nikogar iz državnega vrha. Vendar pa je nato ekonom novomeške škofije Janez Gril pojasnil, da je do njega prišla informacija, da bi se Pahor želel slovesnosti udeležiti, zato mu je vabilo tudi poslal.

Ni pa bil na slovesnost povabljen predsednik republike Danilo Türk. Türk je sicer julija lani, kot so v soboto sporočili iz urada predsednika, v pismu tedanjemu predsedniku Slovenske škofovske konference (SŠK) Alojzu Uranu med drugim zapisal, da bi bilo koristno razmisliti o možnosti primernega javnega dejanja v letu 2010, ob 20. obletnici prve spravne slovesnosti.

Prisotna tudi Bajuk in Grims

V kulturnem delu slovesnosti, ki ga je pripravila Nova slovenska zaveza, je spregovoril tudi urednik časopisa Zaveza Justin Stanovnik, ki je dejal, da Slovenci še danes ne vedo, kakšni ljudje so prirejali in izvajali povojne poboje, te pa je označil za genocid.

Slovesnosti so se udeležili tudi nekateri politiki, med njimi predstavniki NSi, nekdanji finančni minister Andrej Bajuk in poslanec SDS Branko Grims, po podatkih policije pa se je danes pod Krenom zbralo približno tri tisoč ljudi.