Tri članice potrdile pogodbo

Državni zbor je danes ratificiral novo, reformno pogodbo Evropske unije, ki naj bi razširjeni povezavi omogočila učinkovito delovanje in okrepila njeno vlogo v svetu. Za ratifikacijo Lizbonske pogodbe je glasovalo 74 poslancev, šest pa jih je bilo proti. Predsednik Vlade Republike Slovenije in predsednik Evropskega sveta Janez Janša je pozdravil današnjo ratifikacijo Lizbonske pogodbe v slovenskem parlamentu. Slovenija je tako druga država, ki je potrdila nov institucionalni ustroj za učinkovitejše delovanje razširjene Evropske unije.

Predsednik Evropske ljudske stranke-Evropskih demokratov v Evropskem parlamentu (EPP-ED) Joseph Daul je pozdravil potrditev Lizbonske pogodbe v slovenskem parlametu in ob tem dejal, da je Slovenija s tem, ko je med prvimi ratificirala pogodbo in sedaj kot predsedujoča EU, pokazala velik zgled za ostale države.

"Sloveniji kot drugi državi, ki je ratificirala Lizbonsko pogodbo" je takoj čestital predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Podpora pogodbi v DZ je po njegovem "izraz podpore učinkovitejši, demokratični, transparentni in močnejši EU". "Spodbuden in pozitiven signal je, da je trenutno predsedujoča EU ena izmed prvih držav, ki je ratificirala pogodbo," je poudaril Barroso. Izrazil je še upanje, da bodo druge države hitro sledile Madžarski in Sloveniji, ki sta pogodbo ratificirali prvi.

Da bi pogodba stopila v veljavo, jo morajo ratificirati vse države članice. V sedemindvajseterici je želja, da bi bil ratifikacijski postopek končan do konca letošnjega leta in bi dokument v veljavo stopil v začetku leta 2009. Večinoma naj bi države EU pogodbo ratificirale v nacionalnih parlamentih, referendum naj bi izvedla samo Irska, ki jo k temu zavezuje nacionalna zakonodaja. Spremljanje procesa ratifikacije dokumenta v drugih članicah je prednostna naloga Slovenije kot predsedujoče EU.

Država se odloča sama

Janša je še dejal, da DZ danes obravnava in odloča o vsebini, o kateri je v veliki meri primerjalno gledano odločal že februarja leta 2005, ko je ratificiral predhodnico Lizbonske pogodbe, evropsko ustavno pogodbo. Ob tem je menil, da prizadevanja, ki so bila vložena v Sloveniji in še 17 državah članicah v ratifikacijo prejšnje pogodbe, niso bila zaman, saj je bilo zaradi moralne teže držav, ki so ustavno pogodbo ratificirale, v besedilu reformne pogodbe možno ohraniti večino rešitev iz ustavne pogodbe. Premier je poslancem danes tudi predstavil novosti, ki jih prinaša Lizbonska pogodba.

Velika večina za ratifikacijo

Ratifikacijo reformne pogodbe so v obrazložitvi stališč pred glasovanjem podprle poslanske skupine SDS, SLS, NSi, Desus, SD, LDS in Zares, poslanski skupini SNS in Lipa pa sta jo zavrnili. SNS je 18. januarja predlagala, da bi slovenski državljani o ratifikaciji odločali na referendumu, kar pa je DZ danes pred glasovanjem o ratifikaciji Lizbonske pogodbe z veliko večino zavrnil.

Referenduma ne bo

S tremi glasovi za in 56 proti je DZ zavrnil predlog SNS za razpis referenduma o ratifikaciji Lizbonske pogodbe. Poslanci nadaljujejo sejo DZ, zvečer pa bodo glasovali o ratifikaciji nove, reformne pogodbe EU.

V obrazložitvi stališč pred glasovanjem so predlog zavrnile poslanske skupine SDS, SLS, NSi, Desus, SD, LDS in Zares, poslanski skupini SNS in Lipa pa sta ga podprli. So pa poslanske skupine LDS, SD in Lipa opozorile, da poslanci o vsebini reformne pogodbe Unije niso bili dobro obveščeni, da razprava v parlamentu o tej temi ni bila zadostna in da sta vlada in DZ z ratifikacijo preveč hitela.

SNS je pobudo za referendum o Lizbonski pogodbi vložila 18. januarja, ker gre po mnenju stranke v primeru nove, reformne pogodbe Unije kljub spremenjenemu imenu za neke vrste ustavo, ki določa pravila igre, po katerih bomo Slovenci kot državljani živeli.

Poslanec SNS Bogdan Barovič je pred glasovanjem o pobudi za referendum ponovil stališče stranke, da je prav, da državljani na referendumu potrdijo, da so za to, da DZ ratificira Lizbonsko pogodbo. "Hočemo, da ljudje odločijo, po kakšnih pravilih igre bodo živeli," je poudaril.

Predlog referenduma zavrnil že odbor

Predlog referenduma je v ponedeljek zavrnil tudi parlamentarni odbor za zunanjo politiko, katerega stališča je danes predstavil njegov predsednik Jožef Jerovšek. Člani odbora z izjemo poslancev SNS so se strinjali, da potrebe po razpisu referenduma ni, nekateri od njih pa so tudi opozorili, da pri pozivu za referendum ne gre toliko za skepticizem do EU oz. Lizbonske pogodbe, ampak bolj za nasprotovanje nadaljnjim širitvam Unije, še posebej na Hrvaško. V odboru pa so se tudi strinjali, da razprava o pogodbi ni bila zadostna.

Lenarčič: "Referendum ni potreben"

Državni sekretar za evropske zadeve Janez Lenarčič pa je danes ponovil stališče vlade, da referendum o Lizbonski pogodbi v Sloveniji ni potreben. Vse bistvene novosti, ki so zdaj vključene v Lizbonsko pogodbo, so bile znane že, ko smo državljani na referendumu leta 2003 prepričljivo glasovali za vstop v EU, je dejal. Poudaril je tudi, da se z ratifikacijo Lizbonske pogodbe "ne bo zgodil noben prenos dodatnih novih pristojnosti s Slovenije na EU."

Giscard d'Estaing ne vidi težav pri ratifikaciji pogodbe

Nekdanji francoski predsednik Valery Giscard d'Estaing, ki se mudi na enodnevnem obisku v Sloveniji, je po srečanju s slovenskim predsednikom Danilom Türkom dejal, da ne pričakuje težav v procesu ratifikacije Lizbonske pogodbe in da bi Slovenija kot predsedujoča EU morala začeti razmišljati že o pričetku njenega uresničevanja.

Glede uresničevanja lizbonske strategije je Giscard D'Estaing poudaril, da so potrebni konkretni rezultati. Že osem let je namreč od sprejetja strategije za večjo konkurenčnost gospodarstva EU, končuje se tudi prvo implementacijsko obdobje, rezultati pa so po njegovih besedah omejeni. Slovenijo je še pohvalil, ker je tudi izvajanje lizbonske strategije uvrstila med prednostne naloge svojega predsedovanja.