Trgovinska zbornica o prostem ponedeljku: Stroške podjetij naj prevzame vlada

Kot so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v zbornici, podpirajo vse vladne ukrepe, usmerjene v hitro in učinkovito pomoč državljanom in gospodarstvu na prizadetih območjih. Pri tem so posebej omenili institut čakanja na delo in pomoč države v obliki ugodnejših posojil.

Glede predloga, da se z novelo Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč ponedeljek določi kot dela prost dan, pa so poudarili, da ga sicer razumejo kot dobronamernega, a ga ne morejo podpreti.

"Takšen ukrep bi zagotovo vsem podjetjem naložil še dodatne stroške in še otežil pretok v dobavnih verigah. Številna podjetja, med katerimi so tudi trgovska, že danes v različnih oblikah pomagajo vsem prizadetim. Trgovci v tem težkem obdobju čutijo tudi odgovornost za zagotavljanje nemotene in čimprejšnje oskrbe na vseh prizadetih območjih z osnovnimi življenjskimi potrebščinami ter materialom in opremo, kar ljudje zdaj nujno potrebujejo, vse z namenom sanacije in vrnitve na njihova varna območja in v domove," so poudarili.

Da je ponedeljek prost dan, po njihovem mnenju ni smiselno tudi zato, ker da že zdaj vsa podjetja prizadetim zaposlenim omogočajo odsotnost z dela.

V TZS predlagajo, da država vsem podjetjem pokrije stroške s tega naslova ali se v zvezi s tem odpove vsaj dajatvam (prispevkom, dohodnini). "Kljub temu pa poudarjamo, da je v tem trenutku ključnega pomena, da se gospodarstvu omogoči, da posluje v polnem obsegu," so sklenili.

OZS namesto dneva solidarnosti predlaga izredni dopust za prostovoljce 

Tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije podpirajo vsa prizadevanja vlade pri reševanju posledic katastrofalnih poplav. Glede vladnega predloga, da bi bil 14. avgust dela prost dan, pa v OZS predlagajo izredni dopust delavcev in samozaposlenih, ki bodo pomagali pri obnovi škode zaradi poplav.

Po njihovem mnenju dela prost dan za vse zaposlene ne bo prinesel želenih učinkov. "Številni zaposleni bodo tako ponedeljek izkoristili za podaljšan dopust, breme tega pa bodo nosili delodajalci. Obrtniki in podjetniki ob tem opozarjajo, da imajo na ta dan že vnaprej planirano delo, naročene stranke, prevozniki morajo dostaviti blago itd." 

V zbornici so zato predlagali, da bi bilo bolje, če bi vlada sprejela ukrep, ki bi delavcem in samozaposlenim, ki bodo pomagali pri sanaciji škode, omogočil dan ali več dni izrednega dopusta. O trajanju tega dopusta pa bi se sporazumno dogovorila delavec in delodajalec. "Strošek izrednega dopusta delavcev in tudi samozaposlenih, ki bi pomagali pri sanaciji škode, pa naj v celoti prevzame država," predlagajo pri OZS.

V OZS so tudi predlagali, da bi se delodajalcem, ki jim je zaradi poplav onemogočeno ali bistveno onemogočeno poslovanje, zagotovilo 100-odstotno nadomestilo za čakanje na delo, in ne trenutnih 80 odstotkov. "Obrtniki in podjetniki namreč v razmerah, ko morajo reševati svoje delavnice, stroje in opremo, ne bodo zmogli nositi še stroškov plač delavcev na čakanju na delo," so sporočili iz OZS-ja.