Furlan ostaja v vojski

Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič ni sprejela zahteve po razrešitvi, ki jo je v pismu izrazil namestnik načelnika generalštaba Branimir Furlan. "Želje namestnika načelnika generalštaba, da bi bil razrešen, ne mislim upoštevati, čaka ga še veliko dela in sproti bomo preverjali, ali in koliko je pri tem delu vreden zaupanja."

Jelušičeva je povedala, da pismo ni novost, da pa je "zgodba o odkritosti, zgodba o strokovnosti, zgodba o vojaški profesionalnosti". Poudarila je, da pismo jemlje zelo resno, in pojasnila, da se s Furlanom o temah v pismu že dlje časa pogovarjata in se še bosta. S to potezo je Furlan po njenem mnenju odprl pomembno strokovno dilemo. "Ko se izvajajo projekti opremljanja, se postavi vprašanje, kdo v teh projektih je pravzaprav dolžan izbirati, odločati," je poudarila.

Pojasnila je še, da je upoštevala nasvet Furlana, da ga v jesenskem roku ne uvrsti na seznam tistih, ki bi napredovali. Tako ga letos ne bo predlagala za napredovanje v čin generalmajorja, ni pa rečeno, da ga za ta naziv ne bo predlagala v prihodnje. Kot je poudarila, razume osebne zadržke in dvome brigadirja, zato tudi "spoštujem njegovo željo, da ga v trenutku, ko ga poskušamo in poskušate medijsko linčati, ne postavljamo za zgled, ampak da sčistimo vse, kar je v zvezi z njegovim sodelovanjem v projektu osemkolesnikov".

Prav tako bo Jelušičeva upoštevala nekatere njegove nasvete v zvezi s sestavo pogajalskih skupin in projektnih skupin, ki se bodo ukvarjale z reprogramiranje projekta nakupa oklepnikov 8X8. Civilni uradniki bodo po njenih besedah v prihodnje prevzeli bistvo pogajalskega procesa.

Furlan zavrača očitke

V pismu, naslovljenem na ministrico, je Furlan zapisal, da se da iz informacij v javnosti razbrati, ''da sem eden od krivcev za nestrokoven, nepregleden, nepošten, škodljiv in nepotreben nakup ter za zavajanje javnosti. To se da razbrati tudi iz vaših izjav, saj sami poudarjate, da s tem nakupom ne bomo dosegli ciljev v zavezništvu in nacionalnih ciljev.'' Sumi, da se Jelušičeva strinja z obtožbami zoper njega, ''ker jih ne komentira. Tudi sicer izkazujete nezaupanje v vojaško stroko in vodstveno strukturo v Slovenski vojski.'' Ministrico poziva k vzpostavitvi ekipe sodelavcev, ''ki jim lahko zaupate, ki niso kontaminirani in so za vas vojaški profesionalci''. Opominja jo, da ima trenutno ''na vodstvenih položajih v Slovenski vojski tiste, ki so odgovorni za 'sumljiv' nakup vojaške tehnike'', pri čemer omenja tudi načelnika generalštaba Alojza Šteinerja.

Navaja, da je kot vodja vojaškega dela strokovne komisije za nakup oklepnikov poskrbel za ''načrtno, organizirano, strokovno oceno ponudb in preizkusa vozil. Iz pisne ocene, ki sem jo podpisal, je razvidno, da sta v vseh kategorijah obe ponudbi (oklepnike je želela vojski prodati tudi ravenska Sistemska tehnika, op. a.) izpolnili kriterije. V poročilu ni bilo nasveta, da se je treba pogajati le z enim ponudnikom.'' Spomni, da "domnevne nepravilnosti v primeru vojaške ocene ponudb do danes niso bile dokazane, prav tako ni bilo dokazano, da je bila nasprotna ponudba boljša in predvsem cenejša".

Poudarja, da v neposrednih pogajanjih pri nakupu ni nikoli sodeloval. ''Bil sem seznanjen s potekom in sem prispeval vojaški nasvet ministru (takrat Karlu Erjavcu, op. a.), ki je dajal usmeritve in omejitve za pogajanje. Pri tem sem se trudil, da bi bila v pogodbi določena konfiguracija in da bi lastnosti vozil predstavljale najboljšo od slabih rešitev, ki so jo narekovali omejeni finančni viri.'' Opisuje, da je bilo že na začetku jasno, da s tem denarjem ne morejo dobiti tolikšno število oklepnikov s potrebno opremo. Že takrat je razmišljal o odstopu, vendar se zanj ni odločil, ''ker zanj opcija, da Slovenska vojska ne dobi novega vozila, ni bila sprejemljiva''.

Opozarja na slabo opremljenost Slovenske vojske, ki ''zaostaja že za nekaterimi manjšimi članicami Nata, pa tudi za Hrvaško in Makedonijo''. V pismu celo uporabi besede ''kratkoročna vojaška ogroženost Republike Slovenije''. Spomni na vojake v operacijah, na primer v Afganistanu, ki jim je treba zagotoviti večjo zaščito, sposobnost preživetja in večjo avtonomnost delovanja. Ministrico prosi, naj jim omogoči ''profesionalno delo, da bomo znali in zmogli razumeti nacionalne interese in politiko, ki jo podpiramo in za katero vsakodnevno mnogi pripadniki Slovenske vojske tvegajo svoja življenja. Pomagajte nam v naporih, da bomo lahko verjeli, da nas politika ne bo pustila na cedilu.''

Prosi jo, naj ga do zaključka kazenskega postopka razreši sedanjih nalog ''in mi zaupate le tiste, kjer ne bom imel pristojnosti za odločanje in ne bom mogel povzročiti nobene škode. Pri tem naj ne bosta ovira dolžnost in plačilni razred.'' Poziva jo, naj ga izbriše s seznama povišanj in obljubi, da se ne bo pritožil, ''ker se res ne bi spodobilo, da dobi Slovenija generala, ki je v kazenskem postopku''. Pismo končuje z ugotovitvijo, da danes ne pozna jasnega sporočila. "Če je sporočilo, da moramo oslabiti Slovensko vojsko, potem ga ne mislim izvajati. Tokrat je ta vojska moja."

Jerovšek: Furlan storil častniško dejanje

Eden izmed naslovnikov Furlanovega pisma je tudi predsednik parlamentarnega odbora za obrambo Jožef Jerovšek (SDS). Prejel ga je pred približno 14 dnevi. ''Pismo jemljem kot velik altruizem gospoda Furlana. Priča o njegovem odnosu do obrambnega resorja. Ponuja svojo razrešitev, da bi se razčistile obtožbe, ki jih je bil deležen v javnosti. Mislim, da je to častno, častniško ravnanje.'' Jerovšek ne ve, kaj se je vmes zgodilo in zakaj so Furlana poskušali diskreditirati. Pred dajanjem domnev želi z njim opraviti razgovor.

Pisma ni želel poslati, vendar je povedal, da Furlan želi opraviti svojo čast, ''ker se očitno – tako sledi iz pisma – ne čuti odgovornega oziroma meni, da ni storil napak. Ampak so se interpretacije, ki so se pojavljale v javnosti, zgodile zaradi poskusa njegovega diskreditiranja in tudi na nek način demontaže Slovenske vojske. Ker se je to dogajalo v času, ko so hoteli še bolj znižati vojaški proračun, menim, da je komu ustrezalo na tak način boriti se proti Slovenski vojski.'' Pojasnil je še, da je pismo ''zahteva za opredelitev o razrešitvi. Od ministrice zahteva opredelitev, ali mu zaupa ali ne. Oziroma naj pove, ali so obtožbe pravične ali ne.''

Velike razsežnosti afere Patria

Furlan se je za pismo odločil zaradi nejasnosti glede nakupa osemkolesnikov patria. V zvezi s slovenskim nakupom oklepnikov so na Finskem sprožili preiskavo zaradi domnevnega podkupovanja, zaradi česar je za zapahi pristal tudi nekdanji direktor Patrie Jorma Wiitakorpi.

Afera se je v Sloveniji razplamtela po predvajanju oddaje finske televizije YLE Resnica o Patrii. V njej je novinar Magnus Berglund trdil, da je bila pri poslu odločilna oseba J. Črka naj bi predstavljala takratnega slovenskega premierja Janeza Janšo, ki naj bi pri poslu z oklepniki prejel podkupnino. Obtožba do danes ni bila dokazana, Janša pa je tedaj glede navedb v oddaji poudaril, da so čista laž in konstrukt, pri čemer vztraja še danes.

V afero pa naj bi bili vpleteni še nekateri drugi, tudi z ministrstva za obrambo. V javnosti pa se pojavljajo še nekatera imena, med drugim tudi slikar Jure Cekuta in poslovnež slovenskih korenin Walter Wolf, ki naj bi bila posrednika pri poslu, za svojo vlogo pa naj bi dobila tudi primerno denarno nakazilo.