'To je pomemben korak v prehranski verigi'

Člani agroživilske verige so na sejmu Agra v Gornji Radgoni podpisali kodeks dobrih poslovnih praks o pravičnejši delitvi dohodkov med njimi. To naj bi odpravilo nepoštene pogodbene in trgovinske prakse, težave pri poslovanju in preprečevalo zlorabe močnejšega v verigi.

Kodeks je prostovoljna zaveza oziroma dogovor o pravilih vedenja, kako naj člani delujejo, da ne bodo zlorabljali pozicije močnejšega ali premoči. Podpisniki, ki se zavedajo, da je to prvi korak k novim pravilom, so se zavezali, da se bodo pogovarjali in iskali skupne rešitve. Za njegovo izvajanje bo skrbel odbor za spremljanje izvajanja kodeksa.

Podpisniki so se uskladili o končni ali neto ceni, spoštovanju zakonsko določenih plačilnih rokov, spreminjanju naročil v razumnem roku, nespreminjanju pogodb z enostranskimi aneksi, zaračunavanju dejanskih storitev in o obveznosti pisne pogodbe.

Kodeks so podpisali Peter Vrisk iz Zadružne zveze Slovenije, Štefan Pavlinjek iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Mariča Lah iz Trgovinske zbornice Slovenije, Anka Miklavčič Lipušček iz Gospodarske zbornice Slovenije in Ciril Smrkolj iz Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenija.

Deklaracijo o podpori kodeksu pa sta podpisala Sindikat delavcev v živilski industriji in Sindikat kmetov Slovenije, ki sta sodelovala pri nastajanju kodeksa in sta pripravljena sodelovati še naprej.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ga sicer ni podpisalo, sodeluje pa s tehnično podporo oziroma bo pomagalo odboru, ki bo nadziral izvajanje. "Jaz vam enostavno čestitam," je ob podpisu dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. "Zmogli ste vizijo, videli ste, kaj je treba storiti, in se tudi zavedali, da morate kot partnerji včasih sklepati kompromise, zato ker potem tudi nekaj dosežete. Sam kodeks ne bo razrešil vseh težav v prehranski verigi, a je pomemben korak naprej," je dodal.

Židan verjame, da bo kodeks živel, kot tri pomembne aktivnosti v Sloveniji pa je navedel komunikacijo s slovenskim potrošnikom, saj ta odloča o življenju te verige z lojalnostjo do domačih izdelkov, delovanje regulatornih organov, ki ščitijo šibkejše ali interes države, in razumevanje kupca, da veriga dela v njegovo korist.

Kot dober zgled je Židan navedel "minikodeks" v žitno-pšenični verigi, po zaslugi katerega se je letos odkup pšenice z lanskih 23.000 ton (do konca avgusta) že v prvem koraku povečal na 55.000 ton. Po nekaterih napovedih naj bi letos s pšenico zasejali 40.000 hektarjev, kar bi pomenilo že blizu 70-odstotno samooskrbo na področju pšenice.

S kodeksom sta se na skupni nujni seji na sejmu seznanila tudi odbora za gospodarstvo ter kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano DZ. Člani so govorili tudi o ukrepih za izboljšanje konkurenčnosti v agroživilskem sektorju in ugotovili, da je živilskopredelovalna industrija v težkem položaju, samooskrba pa nezadostna. Vladi zato predlagata, naj izboljša položaj panoge in med drugim zagotovi več denarja za raziskave, usmerjene v razvoj novih tehnologij.