Evropski diplomati so ob razvoju dogodkov med Hrvaško in Slovenijo brez besed, v obeh državah pa prihaja do doslej nevidenih manevrov. S takim medsebojnim odnosom se Slovenija in Hrvaška mednarodni skupnosti predstavljata kot dve majhni prepirljivi državici, ki ne znata normalno komunicirati, niti reševati problemov na miren način. Ne bosta pa smeli svoje hude krvi prinesti pod skupno evropsko streho, piše Jelena Lovrić v komentarju v reškem Novem listu.
Odnosi med sosednjima in domnevno prijateljskima državama občasno eskalirajo v odprte spore. Prejšnje poletje je minilo na robu "ribiške vojne" v Piranskem zalivu, zdaj pa Slovenci spet tiščijo glave skupaj in obtožujejo zaradi ekonomske cone. "Žepne vojne" glede vsakega vprašanja, ki se pojavi kot problem v slovensko-hrvaških odnosih, ki nato izginejo, ne da bi se karkoli rešilo, kažejo, da državi odnosov nista sposobni urediti na miroljuben način.
Največji del problema je v tem, da se Ljubljana proti Zagrebu obnaša vzvišeno, arogantno in prepotentno, govoreč o svoji evropskosti, pravzaprav pa izhajajoč iz svoje nacionalistične pameti. Treba je razumeti, da Slovenija po eni strani upravičeno trpi zaradi klavstrofobije, na eni strani stisnjena med Alpe in na drugi strani z občutkom, da ji je Hrvaška zaprla izhod na odprto morje. Vendar pa ji brezobzirnosti v odnosu do držav, članic nekdanje skupne države, ne bi smeli dopustiti.
Slovenski mediji javnost "napihujejo" z nacionalističnimi in protihrvaškimi stališči, česar na drugi strani vendarle ni. Če bosta do konca zaostrili odnose, lahko Hrvaška in Slovenija druga drugo vedno prizadeneta - Hrvaška bo Slovenijo blokirala na morju, ta pa Hrvaško na cestah proti Evropi. Dialog in kompromis sta edina normalna perspektiva, zaključuje komentatorka in ugotavlja, da je absurdno, da danes Hrvaška skupen jezik lažje najde z Beogradom kot z Ljubljano, še piše Novi list.
Zagrebški Vjesnik objavlja dva komentarja o najnovejši zaostritvi odnosov med Slovenijo in Hrvaško. V komentarju z naslovom Iracionalna politika poudarja, da problem ni v mednarodnem pravu, konvencijah, Hrvaški ali "neugodnem geografskem položaju" Slovenije, temveč v nerealnih obljubah slovenskih politikov, v komentarju Miti in politiki pa opozarja, da so bili miti, ki so prisotni v vseh državah nekdanje Jugoslavije, vedno vir spopadov in problemov in da so politike, ki jih spodbujajo miti, ne pa realni nacionalni interesi, dolgoročno zgrešene, lahko pa povzročijo tudi veliko kolateralne škode.
Komentator Vjesnika Marko Barišić navaja, da so najnovejše nepremišljene, neprimerne in potencialno zelo nevarne poteze slovenske politike v zvezi s hrvaško pobudo o vzpostavitvi EEZ po vsej verjetnosti neposredna posledica dveh fobij, ki sta bili v minulem desetletju prisotni v slovenskem javnem mnenju. Prva se nanaša na domnevno "liliputanstvo" slovenske države, drugo fobijo pa je prav v zadnjih dneh najbolje predstavil Zmago Jelinčič s trditvijo, da Hrvati z razglasitvijo EEZ pravzaprav želijo "Slovencem zapreti izhod v svet". Takšna razmišljanja so po mnenju komentatorja posledica iracionalne politike, po kateri bi bila Slovenija veliko večja, celo pomorska velesila, če bi s pritiskom od Hrvaške dobila, kot pravijo, izhod na odprto morje. Zdi pa se, da tudi ta del morja ne bi zadostoval za odpravo fobije "liliputanstva". Problem ni v mednarodnem pravu, konvencijah, Hrvaški ali "neugodnem geografskem položaju" Slovenije, temveč v nerealnih obljubah slovenskih politikov, končuje komentator.
Bruno Lopandić pa opozarja na prisotnost podobnih mitov v vseh državah nekdanje Jugoslavije in poudarja, da so bili ti miti vedno vir spopadov in problemov. Kajti politiki, ki so jih ustvarili, jih zdaj ne morejo tako enostavno opustiti, ker bi morali za to plačati s političnim življenjem. Po mnenju komentatorja so slovenski politiki mit o Piranskem zalivu napačno prevedli kot nacionalni interes. Vrnitve pa sedaj ni. Ohranjanje mita pomeni ohranjanje lastnega političnega obstoja. Tako je zdaj nastal nov mit - mit o ekonomski coni, je še zapisal Vjesnikov komentator.
Splitska Slobodna Dalmacija medtem piše, da Hrvaška s svojo zahodno sosedo že dlje časa zbira politične incidente, te dni pa so odnosi s Slovenijo dosegli najnižjo točko od vzpostavitve neodvisnosti dveh držav. Slovenski poziv veleposlanika iz Zagreba na posvetovanja v Ljubljano je vsekakor radikalno dejanje, svojevrsten "ultimate fight", po katerem se med državami z razvitimi diplomatskimi odnosi ne poseže tako lahko, piše v komentarju Slobodne Dalmacije Davorka Blažević. Hrvaška je ponudila dialog na najvišji politični ravni, prekinitev vojne z notami in javnih prepirov ter odprtje prostora za odgovorno diplomatsko komunikacijo, vendar Ljubljana ponudbo ignorira.
Brezkompromisnost uradne Ljubljane ima že več let za posledico nereševanje vrste odprtih vprašanj med dvema državama in sistemsko poslabšanje sosedskih odnosov. Najnovejša reakcija zunanjega ministra Dimitrija Rupla na "splošna mesta" hrvaške politike je karikirana in agresivna, namenoma ofenzivna z namero radikalne zaostritve odnosov, da bi se izzval spor, ki onemogoča dialog, hrvaška soseda pa se pokaže kot nedorasla za evropski klub, piše Slobodna Dalmacija.
Ljubljana torej nepotrebno aktivira detonator pod okroglo mizo, za katero je Hrvaška pripravljena sesti. Moralo bi biti jasno, Slovenija je Hrvaški, kar je Hrvaška Bosni in Hercegovini - prepotentna soseda, ki svojo nekoliko ugodnejšo ekonomsko-politično pozicijo arogantno vsiljuje zviška. Od tega pa ni nikoli koristi, sklene komentatorka Slobodne Dalmacije.
Maštruko: Ruplove grožnje niso stališče slovenskega vodstva
Maštruko, nekdanji hrvaški veleposlanik v Sloveniji, je povedal, da je doslej Slovenija Hrvaško vedno podpirala pri vstopu v unijo. Pojasnil je še, da je EU deloma zaskrbljena zaradi spora med Ljubljano in Zagrebom glede izključne ekonomske cone (EEZ) v Jadranu, vendar pa se ne vidi pristojno za to vprašanje. Predvsem pa je unija zainteresirana za dogovor o razglasitvi ribolovnih območij v Sredozemlju, je menil Maštruko.
Dejal še je, da bo konec leta v Benetkah na pobudo ta čas predsedujoče v EU Italije potekalo srečanje o tem vprašanju. "Hrvaška bi morala sodelovati na pogovorih, saj oblikovanje ribolovnih območij v Jadranu predpostavlja sklenitev dogovora med Italijo, Slovenijo, Hrvaško, Albanijo in SČG," je dodal svetovalec hrvaškega predsednika.
EU se ne bo vmešavala
Evropska unija se neposredno ne bo vmešavala v hrvaško-slovenski spor zaradi razglasitve izključne ekonomske cone na Jadranu, bo pa poskušala obe državi spodbuditi, da čim prej rešita nesporazume. Sicer pa bo Bruselj cenil vse poteze, ki bodo vodile k pomiritvi, je po sestanku na hrvaškem zunanjem ministrstvu dejal diplomat pomembne evropske države, še piše današnji zagrebški Vjesnik.
Slovenija bi morala tako ostro govorico umiriti, Hrvaška pa bi se morala izogibati napovedi o enostranski razglasitvi EEZ. EU se mora o politiki do lastnih morij in razglasitvi zaščitenih con šele dogovoriti, zanesljivo pa Bruselj na enostranske poteze ne bo gledal z naklonjenostjo, je še dejal diplomat.
Sicer pa evropski diplomati menijo, da je hrvaško-slovenski spor povsem nepotreben, poslabšanje odnosov med državama pa bo škodovalo tako eni kot drugi strani.
Whyte: Slovenija v boljšem položaju
Direktor za Balkan v t.i. Mednarodni krizni skupini s sedežem v Bruslju Nicholas Whyte je v pogovoru za današnjo izdajo splitskega dnevnika Slobodna Dalmacija izjavil, da je Slovenija je v sporu s Hrvaško v veliko boljšem položaju, ker je njeno članstvo v Evropski uniji potrjeno, in da bo sčasoma še v boljšem položaju. Dodal je, da je vprašanje nerešenih meja resno, da si bo Evropska unija prizadevala za njegovo rešitev, preden bo Hrvaška postala članica unije, ter da ne priporoča nikakršnih enostranskih potez, posebej ne Hrvaški.
Kot je pojasnil Whyte, pri tem, da je Hrvaška v slabšem položaju, ne gre za to, kdo ima prav in kdo ne, ampak za to, ali se proces odvija gladko ali ne, t.j., na kakšen način se rešuje problem. Hrvaška je letos pod izjemno strogim nadzorom Evropske komisije, ker je v pripravi uradno mnenje o njeni kandidaturi in ne sme biti del kakršnihkoli problemov. V tem trenutku Hrvaški ne odgovarja hrup, Sloveniji pa je vseeno, ker je njeno članstvo potrjeno in bo v EU vstopila maja 2004, je dodal.
Hrvaška mora postati članica EU, da bi imela enak pogajalsko pozicijo kot Slovenija, je še dejal Whyte. V odzivu na izjavo slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, da bo Slovenija razmislila o podpori Hrvaški kandidaturi za vstop v EU pa je opozoril, da so to nerealne grožnje. "Vsaka država članica lahko blokira vstop neke druge države v EU, torej lahko tudi Slovenija z vetom blokirati Hrvaško. Toda če bi to storila, bi bile ostale partnerice znotraj EU z njo zelo nezadovoljne, tako da Ljubljana s tem ne bi mogla tvegati," je še dejal strokovnjak za vprašanja Balkana i evropske integracije Whyte.
Il Piccolo: Jadranska kriza in Evropa
Napetost med Slovenijo in Hrvaško glede morske meje opozarja na hudo krizo, ki je ne gre podcenjevati. Zagreb je z enostranskim dejanjem Drnovšek-Račanov sporazum vrgel med staro šaro, komentira slovensko-hrvaške odnose Renzo Guido v današnjem tržaškem Il Piccolu.
Izjave hrvaškega zunanjega ministra Tonina Picule ne dopuščajo dvomov o hrvaških namerah. Hrvaška hoče razglasiti EZZ, ki dejansko uzakonja izključitev Slovenije iz Jadranskega morja. Odziv Slovenije je bil, jasno, izredno trd. "Jadranska kriza" posredno vpleta tudi Evropsko unijo. Na bližnjem neformalnem zasedanju zunanjih ministrov v EU ob Gardskem jezeru, kjer bodo navzoči tudi predstavniki prihodnjih članic EU, se bo treba brez odlašanja soočiti s tem vprašanjem. Kriza med državo, ki je takorekoč članica, in kandidatko, namreč ne more biti postavljena v drugi plan, opozarja Il Piccolo.
Na tem območju, še pred kratkim zaznamovanem s tragedijo, nobena kriza ne bi smela biti prepuščena sama sebi. EU si ne bi smela dovoliti, da bi se lokalne krize med državami članicami ali kandidatkami reševale z enostranskimi dejanji. Apel EU je tisto pogajalsko orožje, ki je tipično za civilno silo, kot je Evropa. In prav v tem je naloga Italije, ki predseduje EU - takoj bi morala sprožiti pogajalsko akcijo. Toliko bolj, ker je, kot vse kaže, Zagreb neformalno že vpletel Bruselj, piše med drugim Renzo Guolo.
