'Težav verjetno še ni konec'

V novih stavbah Onkološkega inštituta v Ljubljani so v noči s petka na soboto zaradi prisotnosti bakterije legionele opravili klorni šok, že v petek popoldne pa so premestili približno 20 bolnikov z oddelka H, ki so za konec tedna ostali v bolnišnici, na oddelek C. Kot je povedal generalni direktor onkološkega inštituta Zvonimir Rudolf, je klorni šok tehnično uspel. Medtem, ko bodo čakali na rezultate analize vode, pa bodo izvajali toplotne šoke in izvajali vse preventivne ukrepe.

Med izvajanjem klornega šoka so bile stavbe zaprte tudi za obiskovalce. Uspešnost klornega šoka bo znana po opravljenih analizah predvidoma čez sedem do deset dni. Kot je dejal Rudolf, bodo po klornem šoku enkrat do dvakrat tedensko izvajali še toplotni šok. Bolniki se bodo na oddelek H vrnili v nedeljo po kosilu, ko bo oddelek spet odprt za obiskovalce. Do potrditve, da je bil klorni šok uspešen, pa bodo ravnali preventivno, kar pomeni, da voda ni pitna.

Preverili so tudi klimatski sistem, a nevarne bakterije v njem na srečo ni. Bakterija se je v vodovodnih ceveh naselila že lani spomladi, ko so jo odpravili s toplotnimi šoki. Po Rudolfovih besedah se ne lani ne zdaj ni nihče okužil. Težav z legionelo pa verjetno še ni konec, saj se pogosto pojavlja v stavbah, ki niso naseljene oz. v stalni uporabi.

Precejšen del nove stavbe onkološkega inštituta namreč še vedno ni v uporabi, saj naj bi ministrstvo za zdravje nujno opremo kupilo na javnem lizing razpisu. Razpisna komisija je že izbrala najugodnejšega ponudnika, vendar sklepa o izbiri po Rudolfovih besedah minister za zdravje Andrej Bručan ne more podpisati brez soglasja ministrstva za finance, saj gre za dolgoročno zadolževanje. "Upam, da se bomo v novo stavbo selili v tem letu, ampak želel sem si in pričakoval, da se bomo selili do poletja," je dejal Rudolf.

Legionela se pojavlja v vodi in je zdravju nevarna, zlasti pri manj odpornih, saj povzroča pljučnico. Legioneloze so obolenja, ki jih povzročajo bakterije iz rodu Legionellaceae. Povzročajo predvsem pljučnice in vročinska stanja, piše na spletni strani Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Legionele so prisotne v naravi v najrazličnejših vodah, ugotovili so jih v potokih, jezerih, rekah, v blatu in zemlji ter v vodovodnih omrežjih. Najbolje prenašajo temperaturo od nič do 63 stopinj Celzija.

V hladni vodi se lahko zadržujejo tudi do enega leta pri minimalnih prehranskih razmerah in se začnejo razmnoževati ob ugodni temperaturi. So dokaj odporne proti kloriranju. Okužimo se z vdihavanjem vodnih hlapov med tuširanjem in z aerosoli klimatskih naprav in kopalnih bazenov. Bolezen se ne prenaša iz bolnika na zdravo osebo. Z znaki pljučnice zboli manj kot pet odstotkov okuženih oseb. Legionele povzročajo pljučnico, ki je klasična okužba z legionelami in pontiaško vročico.

Po podatkih Inštituta RS za varovanje zdravja je bilo leta 2005 v Sloveniji prijavljenih 22 bolnikov z legionarsko boleznijo, večina je zbolela od sredine julija do prve polovice septembra, nobeden od njih ni umrl. Enega najodmevnejših primerov legioneloze pa so v Sloveniji po poročanju današnjega Dela zabeležili leta 2002, ko je bila okužba usodna za 73-letnega nemškega turista, ki je letoval v koprskem Hotelu Koper. V preteklosti so bakterijo med drugimi že našli v ceveh ljubljanskega kliničnega centra, tudi v enem od portoroških hotelov.