Stoletnica Bohinjske proge

Vlak z okoli 600 potniki je svojo pot začel na Jesenicah, kjer se je praznovanje stoletnice proge začelo s proslavo, na svoji poti pa se ustavil še na Bledu, Bohinjski Bistrici, Podbrdu, Mostu na Soči in Kanalu, dokler ni prispel do končnega cilja, Nove Gorice.

Tam je bila tudi osrednja slovesnost, na kateri je zbrane nagovoril predsednik vlade Janez Janša. Ta je v govoru poudaril, da ima železnica, ki je znana tudi kot železnica treh narodov, izjemen nadnacionalni turistični potencial, v času od odprtja pa je kljub težavam ohranila povezovalno vlogo med srednjeevropskimi narodi.

Janša, ki si je v spremstvu nekaterih slovenskih ministrov ter predstavnikov slovenskih in italijanskih lokalnih oblasti ogledal tudi skupni trg obeh Goric, je prav tako pozdravil prizadevanja za oživitev Bohinjske proge in poskus uvrstitve proge na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Janez Janša se je dotaknil tudi trenutnega stanja Slovenskih železnic, za katere meni, da postajajo kot največji prevoznik tovora in potnikov v Sloveniji vedno pomembnejši partner slovenskega gospodarskega razvoja.

Minister za promet Janez Božič je v svojem govoru na Jesenicah poudaril, da je Bohinjska železnica v Slovenijo prinesla tehnološki in gospodarski razvoj, za domačine ob progi je bila velika priložnost za zaslužek, poleg tega pa je pospešila razvoj druge infrastrukture in ureditev krajev ob progi. Božič je še dodal, da je v današnjem času železnica pomembna zlasti za turistično gospodarstvo.

"Želim, da se danes spletejo nove vizije in poiščejo nove priložnosti, ki jih prinaša Bohinjska proga," je na slovesnosti na Jesenicah poudaril generalni direktor Slovenskih železnic Jože Jurkovič. Meni, da bi bil letošnji jubilej lahko "ura prebujenja za kakšen kov korak v prihodnost".

Bohinjska proga ali gorska lepotica, ki je povezala Srednjo Evropo z Jadranskim morjem, se začenja s 7976 metrov dolgim karavanškim predorom, ki povezuje Slovenijo in Avstrijo ter karavanško progo do Beljaka in Celovca z Bohinjsko progo do Gorice in Trsta.

Jesenice so na železnico že od nekdaj zelo gospodarsko in družbeno navezane, saj so tudi pred Bohinjsko progo Jesenice imele železnico, ki je Gorenjsko povezovala z italijanskim Trbižem. Ta danes ni več v uporabi. "Za turizem pa bi bilo zelo dobrodošlo in zanimivo, če bi ta proga znova delovala," je prepričan jeseniški župan Boris Bregant. Gradnja proge je bila težavna in draga, saj je v zlatu veljala 230 ton, a njena vzpostavitev je v kraje prinesla gospodarski in tehnološki razvoj.

Železarstvo je bilo na Jesenicah že 500 let pred prihodom prvega vlaka, vendar pa je imela železnica velik vpliv na njegov hitrejši razvoj. Železarstvo in železnica sta na Jesenice pripeljala tudi veliko število ljudi in ju med seboj povezovala. "Naj bo zato stoletnica Bohinjske proge obletnica prijateljstva in sodelovanja," je poudaril Bregant.