Ste tudi vi 'nekulturni' pri prečkanju proge?

V zadnjih sedemnajstih letih se je na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo zgodilo 673 nesreč, v katerih je umrlo 149 ljudi. Neprevidnost pri prečkanju tirov je lani zahtevala dve življenji, kar je sicer najmanj v zgodovini samostojne Slovenije, a letošnje leto se je s smrtjo dveh oseb začelo mnogo slabše. Da bi zmanjšali število smrtnih primerov, težkih poškodb in povečali ozaveščenost ter odgovornost pri prečkanju železniških tirov, Javna agencija RS za varnost prometa od danes do nedelje izvaja vseslovensko preventivno akcijo "Ustavite se. Vlak se ne more.".

Ob železniških prehodih nas bodo ta teden čakali policisti

V dneh od 20. do 26. februarja bodo spoštovanje predpisov in kulturo voznikov ob omenjenih prehodih budno preverjali tako policisti kot tudi občinski redarji. Poostren bo tudi inšpekcijski nadzor nad vzdrževanjem predpisane prometne ureditve in signalizacije na območjih prehodov, na voljo bodo predavanja o zagotavljanju varnosti, delili pa bodo tudi brošure z navodili za pravilno prečkanje železniške proge.

Akcija Javne agencije RS za varnost prometa bo tako med drugim potekala v sodelovanju z Agencijo za železniški promet RS, Slovenskimi železnicami, ministrstvom za promet, občinskimi inšpektorati, policijo ter lokalnimi skupnostmi.

60 odstotkov prehodov je brez zapornic

V Sloveniji je po najnovejših podatkih skupaj 841 nivojskih prehodov ceste čez železniško progo, od katerih je po besedah Roberta Straha, predstavnika agencije, 505 tako imenovanih pasivnih prehodov, ki so označeni le s prometnimi znaki, 336 pa je prehodov z zapornicami ter svetlobnimi znaki. Z razmerjem, ki v odstotkih znaša 60 proti 40 v prid prehodom brez zapornic, pristojni nikakor niso zadovoljni. "Edini resnično učinkovit ukrep za zagotavljanje popolne varnosti na železniških prehodih je njihova ureditev s polnimi zapornicami ali pa njihova ukinitev in izvedba izvennivojskega križanja," pravi Strah in dodaja, da je treba najprej zavarovati prehode, ki jih označuje le andrejev križ. V primerjavi z lanskim letom se je število vseh prehodov zmanjšalo za 47, podoben trend pa nameravajo pristojni nadaljevati tudi v prihodnje. Največ prehodov brez zapornic je sicer v jugovzhodni regiji, savinjski regiji in Pomurju.

Kje je kultura voznikov?

Velik problem po Strahovih besedah predstavljata tudi nizka kultura in predrznost samih udeležencev v cestnem prometu. Vse to se po njegovih besedah kaže v polomljenih zapornicah ter težko poškodovanih in smrtnih žrtvah na prehodih. "Podatek, da smo iz 115 polomljenih zapornic zadnje leto prišli na 85 polomljenih zapornic, govori o tem, da neupoštevanje signalizacije in nizka kultura voznikov vendarle upada," pravi Strah, a dodaja, da so številke še vedno visoke.

Prometni predpisi sicer določajo, da mora voznik, ki se približuje nivojskemu prehodu, voziti s posebno previdnostjo in s takšno hitrostjo, da lahko pred njim pravočasno ustavi. Vlak ali drugo prevozno sredstvo, ki se premika po železniških tirih, ima prednost pred vsemi drugimi udeleženci v cestnem prometu.

"Nikoli ne tekmujte z vlakom!"

Zavorna pot vlaka, ki vozi s hitrostjo 100 kilometrov na uro, po besedah predstavnikov agencije znaša okoli en kilometer. "Nikoli ne tekmujte z vlakom na nivojskem prehodu ceste čez železniško progo," pravijo. Pomembno je tudi, da ob približevanju prehodu znižate glasnost avtoradia, prekinete morebitne pogovore po telefonu, v zimskem času pa zbrišete morebiti zarošena okna. Pazljivo moramo opazovati okolico, če se približuje vlak, pa moramo obvezno ustaviti. Enako moramo storiti v primeru, če na svetlobnem znaku izmenično utripata rdeči luči, če se zapornice že spuščajo, če je prometnemu znaku andrejev križ dodan prometni znak Ustavi! in če nam pogled morebiti zastirajo bližnji objekti, drevesa in podobno.