Iz Sindikata poštnih delavcev (SPD) so potrdili, da nameravajo 22. novembra začeti stavko. "Ob tem sporočamo, da ne bomo dopustili, da se na naših hrbtih špekulira z državnim premoženjem – Pošto Slovenije," so bili jasni.
Ob tem so znova opozorili na, kot trdijo, vse težje razmere za zaposlene ter na številne prazne obljube, ki so se jih naposlušali v zadnjih letih. Dodali so, da v trenutni kadrovski sestavi ob vseh odhodih in bolniških odsotnostih ne morejo več zagotavljati vseh storitev z enako kakovostjo.
"Ob tem smo nenehno izpostavljeni varčevanju na naših osnovnih sredstvih in poslušanju praznih obljub vseh političnih strank, da bomo deležni sistemskih sprememb in sofinanciranja države. Realnost pa je, da so se iz Pošte Slovenije odvajali milijoni za NKBM in Intereuropo, mi pa zaman prosjačimo za nove zaposlitve in obnovo dotrajanega voznega parka. Nato pa v medijih preberemo, da ima delodajalec namero ustanoviti novo podjetje ob obstoječi Pošti Slovenije in nanj prenesti dejavnost dostave paketov, ki še edina nosi dobiček (cene pisemskih storitev nam namreč določa državna agencija in ne pokrivajo stroškov)."
Zato so se odločili, da bodo med stavko zakonsko določen minimum izvajali na pisemskem delu, kot je določen z zakonom o poštnih storitvah. "Primarno in vse svoje resurse bomo preusmerili na dostavo paketov. Stavka je napovedana v času, ko je povečan obseg dela s paketi. S terena pa vemo, da ste jih stranke precej bolj vesele kot položnic," so napovedali.
Kot še ugotavljajo, so danes spet tam, kjer so bili v času stavke pred štirimi leti. V zraku spet visi grožnja z zmanjševanjem števila zaposlenih v dostavi in za poštnimi okenci, prav tako poslušajo, da denarja za razvoj pošte ni. Za prazne so se izkazale tudi obljube političnih strank, da bo s spremembo zakonodaje pošta po vzoru večine evropskih držav deležna sofinanciranja infrastrukture. "Še več. Po naših neuradnih informacijah (in tudi predlog državnega proračuna za leto 2025 in 2026) kaže, da je tudi Golobova vlada sprejela odločitev, ki je enaka odločitvi predhodne Janševe vlade, to je, naj pošta sama pokrije stroške iz poslovanja pisemskega prometa ter obenem sama vzdržuje državno poštno lastnino," so še opozorili. In dodali, da so cene zakonsko obveznih storitev določene pri državni agenciji in že več let ne pokrivajo stroškov teh storitev. Kljub temu lastnik, državna SDH, zahteva dobiček.
"Zaposleni na Pošti Slovenije ne moremo pozabiti na "politične odločitve", ko se je naložilo Pošti Slovenije, da dokapitalizira Poštno banko in NKBM, kasneje pa, da še kupi Intereuropo. Za vse to je šlo iz našega računa več kot 100 milijonov evrov. In od tedaj zaposleni na pošti poslušamo, da ni denarja niti za obnovo voznega parka, kaj šele za resen strateški razvoj podjetja."
Zakaj so kadrovski načrti poslovna skrivnost?
V SDP trdijo, da so na delodajalca naslovili več zahtev po povečanju števila zaposlenih, njihovem nagrajevanju ter investiranju v prostore in vozni park, "a vse, kar se je zgodilo, je, da ima kadrovski načrt sedaj žig poslovna skrivnost in posledično javna razprava o njem pomeni razkritje skrivnosti in grožnje z tožbami".
Spomnili so tudi na zapise v medijih, da se v ozadju skrivajo "načrti drobljenja Pošte Slovenije, ki že dolgo ne spada v javni sektor, na podjetje, ki opravlja dobičkonosno dejavnost dostave, in podjetje, ki bo obtičalo z dejavnostmi, ki so zakonsko predpisane, a ne prinašajo dovolj prihodkov za preživetje družbe".
KOMENTARJI (33)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.