Iz Sindikata poštnih delavcev (SPD) so potrdili, da nameravajo 22. novembra začeti stavko. "Ob tem sporočamo, da ne bomo dopustili, da se na naših hrbtih špekulira z državnim premoženjem – Pošto Slovenije," so bili jasni.
Ob tem so znova opozorili na, kot trdijo, vse težje razmere za zaposlene ter na številne prazne obljube, ki so se jih naposlušali v zadnjih letih. Dodali so, da v trenutni kadrovski sestavi ob vseh odhodih in bolniških odsotnostih ne morejo več zagotavljati vseh storitev z enako kakovostjo.
"Ob tem smo nenehno izpostavljeni varčevanju na naših osnovnih sredstvih in poslušanju praznih obljub vseh političnih strank, da bomo deležni sistemskih sprememb in sofinanciranja države. Realnost pa je, da so se iz Pošte Slovenije odvajali milijoni za NKBM in Intereuropo, mi pa zaman prosjačimo za nove zaposlitve in obnovo dotrajanega voznega parka. Nato pa v medijih preberemo, da ima delodajalec namero ustanoviti novo podjetje ob obstoječi Pošti Slovenije in nanj prenesti dejavnost dostave paketov, ki še edina nosi dobiček (cene pisemskih storitev nam namreč določa državna agencija in ne pokrivajo stroškov)."
Zato so se odločili, da bodo med stavko zakonsko določen minimum izvajali na pisemskem delu, kot je določen z zakonom o poštnih storitvah. "Primarno in vse svoje resurse bomo preusmerili na dostavo paketov. Stavka je napovedana v času, ko je povečan obseg dela s paketi. S terena pa vemo, da ste jih stranke precej bolj vesele kot položnic," so napovedali.
Kot še ugotavljajo, so danes spet tam, kjer so bili v času stavke pred štirimi leti. V zraku spet visi grožnja z zmanjševanjem števila zaposlenih v dostavi in za poštnimi okenci, prav tako poslušajo, da denarja za razvoj pošte ni. Za prazne so se izkazale tudi obljube političnih strank, da bo s spremembo zakonodaje pošta po vzoru večine evropskih držav deležna sofinanciranja infrastrukture. "Še več. Po naših neuradnih informacijah (in tudi predlog državnega proračuna za leto 2025 in 2026) kaže, da je tudi Golobova vlada sprejela odločitev, ki je enaka odločitvi predhodne Janševe vlade, to je, naj pošta sama pokrije stroške iz poslovanja pisemskega prometa ter obenem sama vzdržuje državno poštno lastnino," so še opozorili. In dodali, da so cene zakonsko obveznih storitev določene pri državni agenciji in že več let ne pokrivajo stroškov teh storitev. Kljub temu lastnik, Slovenski državni holding (SDH), zahteva dobiček.
"Zaposleni na Pošti Slovenije ne moremo pozabiti na "politične odločitve", ko se je naložilo Pošti Slovenije, da dokapitalizira Poštno banko in NKBM, kasneje pa, da še kupi Intereuropo. Za vse to je šlo iz našega računa več kot 100 milijonov evrov. In od tedaj zaposleni na pošti poslušamo, da ni denarja niti za obnovo voznega parka, kaj šele za resen strateški razvoj podjetja."
Zakaj so kadrovski načrti poslovna skrivnost?
V SDP trdijo, da so na delodajalca naslovili več zahtev po povečanju števila zaposlenih, njihovem nagrajevanju ter investiranju v prostore in vozni park, "a vse, kar se je zgodilo, je, da ima kadrovski načrt sedaj žig poslovna skrivnost in posledično javna razprava o njem pomeni razkritje skrivnosti in grožnje z tožbami".
Spomnili so tudi na zapise v medijih, da se v ozadju skrivajo "načrti drobljenja Pošte Slovenije, ki že dolgo ne spada v javni sektor, na podjetje, ki opravlja dobičkonosno dejavnost dostave, in podjetje, ki bo obtičalo z dejavnostmi, ki so zakonsko predpisane, a ne prinašajo dovolj prihodkov za preživetje družbe".
V Pošti Slovenije napoved stavke označili za preuranjeno
Pošta Slovenije napoved stavke ocenila za reuranjeno, saj po navedbah družbe ves čas potekajo redni sestanki in usklajevanja s sindikati. "V Pošti Slovenije si bomo prizadevali, da do stavke ne bo prišlo," so sporočili.
Kot so zapisali, družba sledi aktualnim trendom v poštno-logistični panogi ter se nanje odziva s projekti, investicijami, optimizacijskimi ukrepi in organizacijskimi spremembami, zasnovanimi v okviru novega strateškega razvojnega programa do leta 2026. Temu je konec leta 2023 soglasje dal SDH.
"Pošta Slovenije se tako kot drugi evropski poštni operaterji sooča s pospešeno digitalizacijo, ki vpliva na upad pisemskih pošiljk za več kot 50 odstotkov v zadnjih 10 letih in predstavlja močan pritisk na stroškovno učinkovitost. Zato si poleg ukrepov za optimizacijo poslovanja intenzivno prizadeva za spremembo poštne zakonodaje, ki se ni pomembneje spremenila že od leta 2009," so navedli.
Z upadanjem pisemskih pošiljk po njihovih pojasnilih obstoječi standardi kakovosti in zahteve glede omrežja povzročajo visoke stroške pisemskega poslovanja ob bistveno nižjih količinah. Nastalo finančno vrzel mnogo drugih držav rešuje z zagotavljanjem finančnih virov za pokrivanje bremena vzdrževanja široke dostopnosti poslovalnic in pogostosti dostave pisemskih pošiljk in prilagajanjem regulative, so zapisali.
"Dostavo pisemskih pošiljk so prilagodili v Avstriji, Belgiji, Nemčiji, Švici, na Portugalskem, Islandiji, Finskem, Nizozemskem. Tudi v Pošti Slovenije so glede na dnevne količine pisem v dostavi spremembe na tem področju nujne, o čemer pa trenutno potekajo usklajevanja s preostalimi deležniki," so pojasnili.
Pošta Slovenije bo skladno z novo strategijo širila paketno-logistične zmogljivosti, število paketomatov, posodabljala vozni park, razvijala logistične storitve z višjo dodano vrednostjo, avtomatizirala procese, optimizirala pisemsko poslovanje ter izboljševala uporabniško izkušnjo. Za dvig konkurenčnosti in povečanje zadovoljstva uporabnikov storitev bo za Skupino Pošta Slovenije ključnega pomena nadaljnja digitalizacija, so dodali.
KOMENTARJI (60)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.