Kot je ob koncu prvega dneva razprav povedal gostitelj, avstrijski predsednik Thomas Klestil, so se vsi udeleženci strinjali, da so čezatlantski odnosi pomembni za varnost v svetu. Srečanja, ki je letos že deseto, se tokrat udeležuje 17 predsednikov.
Osrednja tema letošnjega srečanja so perspektive za Srednjo Evropo na robu širitve Evropske unije. Udeleženci prihajajo iz držav, med katerimi so nekatere že članice EU, nekatere so aprila podpisale pristopno pogodbo z EU in naj bi v povezavo vstopile prihodnje leto, druge so vpete v proces stabilizacije in pridruževanja z EU, medtem ko je za tretje možnost članstva v Uniji še oddaljena. Kot je na novinarski konferenci poudaril Klestil, dejstvo, da osem predsednikov prihaja iz držav, ki so že članice EU ali pa bodo članice postale prihodnje leto, kaže na povečano vlogo Srednje Evrope v EU.
V Salzburg so prispeli predsedniki 17 držav: Avstrije (Thomas Klestil), predsednik predsedstva BiH (Borislav Paravac), Bolgarije (Georgi Parvanov), Češke (Vaclav Klaus), Hrvaške (Stipe Mesić), Italije (Carlo Azeglio Ciampi), Madžarske (Ferenc Madl), Makedonije (Boris Trajkovski), Moldavije (Vladimir Voronin), Nemčije (Johannes Rau), Poljske (Aleksander Kwasniewski), Romunije (Ion Iliescu), Slovaške (Rudolf Schuster), Slovenije (Janez Drnovšek), Srbije in Črne gore (Svetozar Marović) ter Ukrajine (Leonid Kučma), letos prvič pa se srečanja udeležuje tudi predsednik Albanije Alfred Moisiu.
Vstop desetih držav v EU, do katerega naj bi prišlo prihodnje leto, je velik korak, vendar ne bo zadnji, je poudaril Klestil. Predvidoma leta 2007 bosta sledili Bolgarija in Romunija, prošnjo za članstvo je že vložila Hrvaška, države Zahodnega Balkana pa so vpete v proces stabilizacije in pridruževanja, je pojasnil. Pomen srečanj srednjeevropskih predsednikov je sicer tudi v tem, da države članice Unije oziroma države, ki bodo to kmalu postale, ostalim posredujejo svoje izkušnje.
Srednjeevropski predsedniki so se zavzeli za večjo vlogo Evrope v mednarodnih zadevah, pa tudi vprašanjih, kot so boj proti terorizmu in neširjenju orožja za množično uničevanje, zmanjševanje prepada med bogatimi in revnimi ali skrb za okolje. Evropska unija bi morala pri tem govoriti z enim glasom, so predsedniki ugotovili v razpravi o delu konvencije o prihodnosti Evrope.
Kot je pri tem povedal predsednik Drnovšek, po besedah italijanskega predsednika Ciampija ni bojazni, da bi se male države bale predlogov velikih držav. "Tu sem bil skeptičen glede dometa konvencije. Veliko bo že, če bo nekaj manjših korakov naprej, dvomim pa, da bo prišlo do tako spektakularnih," je povedal Drnovšek.
Srednjeevropski predsedniki so se zavzeli še za tesno sodelovanje med Evropo in ZDA. Čezatlantski odnosi so pomembni za varnost v svetu, zveza Nato pa naj bo sredstvo čezatlantskega sodelovanja na področju varnosti, so menili. Poljski predsednik Kwasniewski je pri tem poudaril, da je Poljska zainteresirana za močno evropsko obrambno in varnostno politiko, vendar ta po njegovih besedah ne sme biti uperjena proti ZDA in zvezi Nato oziroma ob tem ne sme priti do podvajanja z zvezo Nato.
Predsedniki so se dotaknili tudi iraške krize. V zvezi s tem je predsednik Drnovšek, kot je povedal za slovenske novinarje, predstavil tezo, da "smo vsi na slabšem kot pred pol leta". Odnosi v EU in zvezi Nato so vse slabši, ZN so bolj marginalizirani kot prej, tudi Američani niso na boljšem, saj so kljub zmagi v Iraku izgubili nekaj prijateljev v svetu, je pojasnil.