Da bo Cerkev vodil drugače kot njegovi predhodniki, je papež Frančišek nakazal že takoj po izvolitvi, ko je pred vernike stopil v preprostih belih oblačilih. Skromnost je bilo njegovo življenjsko vodilo in odločno je zavračal pompoznost in razkošje. Ko je po odstopu Benedikta XVI. prevzel vajeti Cerkve, je bila ta obremenjena s številnimi krizami, od razkritij spolnih zlorab otrok s strani duhovnikov do finančnih škandalov.
Frančišek je že ob začetku pontifikata napovedal reformo rimske kurije, sedeža katoliške cerkve s skoraj 3000 zaposlenimi, ki jo je dokončal leta 2023. Reorganiziral je dikasterije in sprejel revolucionarno odločitev, da lahko katero koli vatikansko službo vodijo tudi krščeni laiki, tako moški kot ženske, kar je bilo dotlej rezervirano za duhovnike. V njegovem pontifikatu se je občutno povečalo število žensk, zaposlenih v Vatikanu.
Lotil se je preglednosti vatikanskih financ, znižal plače kardinalov
Lotil se je tudi preglednosti vatikanskih financ, potem ko je bil Vatikan zaradi spornih finančnih poslov in zapravljanja denarja vernikov v preteklosti tarča kritik. Uvajanje sodobnih metod glede porabe sredstev in ravnanja z donacijami je v nekaterih delih kurije naletelo na zadržke. V okviru varčevalnih ukrepov je odredil tudi znižanje plač kardinalov in zmanjšal proračun vatikanskim medijem.
Boj proti spolnim zlorabam otrok
Frančiškov pontifikat je bil tudi v znamenju odločnega boja proti spolnim zlorabam otrok, ki že leta pretresajo rimskokatoliško cerkev. Leta 2014 je ustanovil komisijo za zaščito otrok. Pred časom je sicer priznal, da v kuriji še obstajajo nasprotniki njegovega boja na tem področju.
Nekateri konservativni predstavniki v Cerkvi so se potezam naprednega papeža odločno uprli. Pokojni George Pell, sicer nekdanji Frančiškov zaupnik, naj bi leta 2022 svojim kardinalskim kolegom razdelil memorandum, v katerem je Frančiškov pontifikat označil za katastrofo.
Konservativni kardinali in nadškofi so Frančišku med drugim očitali ustvarjanje zmede z rahljanjem pravil o vprašanjih, kot sta istospolna usmerjenost in ponovna poroka po ločitvi, in preveliko osredotočanje na probleme, kot so podnebne spremembe in gospodarska neenakost.
Dovolil blagoslov istospolnih parov
V skladu z deklaracijo Fiducia supplicans, ki jo je odobril Frančišek, je Vatikan omogočil blagoslov "parov v neurejenih zvezah", kot so ponovno poročeni pari in istospolni pari, pod pogojem, da se izvaja zunaj liturgičnih obredov. Ob tem so izpostavili, da blagoslova za istospolne pare ne bo mogoče opravljati s kakršnimi koli oblačili, gestami ali besedami, ki se uporabljajo ob poroki. Sveti sedež je takrat tudi opozoril, da z blagoslovom ne odobrava tovrstnih razmerij in da ne spreminja cerkvenega nauka o zakonski zvezi.
Kljub temu je odločitev povzročila ogorčenje nekaterih konservativnih prelatov, zlasti v Afriki, kjer je homoseksualnost v številnih državah še vedno nezakonita. Gvinejski kardinal Robert Sarah, vplivni predstavnik konservativnega tabora, jo je obsodil kot herezijo.
Prijatelj z drugače verujočimi
Prvi obisk papeža na Arabskem polotoku in v Iraku, njegovo prijateljstvo z rabinom Abrahamom Skorko v Argentini in velikim imamom Al-Azharja, Ahmedom Al-Tayyebom, pogosti obiski sinagog, obsodbe antisemitizma, skupne izjave z medverskimi voditelji, ki se zavezujejo miru, harmoniji in nasprotovanju verskemu ekstremizmu. To je le nekaj primerov, ki pridejo na misel, ko pomislimo na nepozabne trenutke medverskega prijateljstva in dialoga med papeževanjem papeža Frančiška. Med svojim obiskom Združenih arabskih emiratov februarja 2019, ki je bil prvi obisk papeža na Arabskem polotoku, je papež Frančišek ponudil podobo Cerkve, ki želi graditi mostove in poglabljati odnose z drugimi religijam, so v njegov spomin zapisali v Vatican News.
Obiskal države, ki niso v ospredju
V svojem pontifikatu je Frančišek obiskal skoraj 70 držav po vsem svetu. Pri tem je dal prednost tistim, ki običajno niso v ospredju, kot so Mjanmar, Mongolija, Irak in Madagaskar, ter ljudem z družbenega roba. Imenoval je 163 kardinalov iz 76 držav. Med njimi je tudi argentinski nadškof slovenskih korenin Vinko Bokalič Iglič. Za svetnike je med drugim razglasil svoje predhodnike Janeza XXIII., Janeza Pavla II. in Pavla IV., pa tudi mater Terezo in salvadorskega nadškofa Oscarja Romera, ki je bil ubit leta 1980. Razglasil je tudi prvo svetnico iz rodne Argentine, Marijo Antonijo od svetega Jožefa, znano kot Mama Antula.
