Naše telo hrup zelo zaznava in se nanj odziva. To kažejo podatki, to govorijo zdravstveni strokovnjaki. Kar 180 tisoč prebivalcev Ljubljane in Maribora pa živi v s hrupom preobremenjenem okolju. Koliko jih je drugod po Sloveniji, ne ve nihče, saj strateških kart hrupa za manjša mesta namreč nimamo.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pravijo, da izpostavljenost 50 decibelom 16 ur na dan v zunanjem okolju že povzroča manjšo vznemirjenost, pri 55 decibelih pa pride do večje, resne vznemirjenosti. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu v zračnem in cestnem prometu med 65 in 70 decibeli dokazano slabo vpliva na srce in ožilje, osemurna dnevna izpostavljenost hrupu nad 85 decibeli pa lahko povzroči okvaro sluha ali naglušnost.
Kaj je naredila naša država z uredbo o hrupu, ki jo je sprejela letos poleti? Kakšne so posledice te uredbe? In zakaj bi to moralo zanimati vsakega od nas? O tem jutri v rubriki 24ur Inšpektor, ki je že pred sprejetjem uredbe opozarjal, kakšne so pasti slabe ureditve. Zdaj smo novo ureditev znova preverili.
Ekipa 24ur Inšpektor se je med drugim odpravila tudi na teren z Luko Čurovičem s strojne fakultete. V kako hrupnem okolju živimo, je preveril z merilno napravo, in sicer ob cesti, kjer je nekaj hiš in stanovanjskih stavb, pa ob železniški progi in nekaj metrov stran, kjer že stojijo hiše in se hrup ceste in vlaka združuje.
Breme bolezni zaradi hrupa je takoj za tistim, ki ga povzroča onesnažen zrak, pravijo zdravstveni strokovnjaki. Na problem onesnaženja s hrupom opozarja svetovna zdravstvena organizacija in tudi EU. Kje so rešitve? V Inšpektorju jutri zvečer!
KOMENTARJI (36)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.