Šolnine bodo

Medtem ko so v vladi v sklopu gospodarskih in socialnih reform predvidevali uvedbo šolnin, so to pozneje umaknili iz zakona. Toda vlada po besedah ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jureta Zupana misli na šolnine še ni povsem opustila. "Zdi se nam neprimerno, da bi jih uvedli v trenutku, ko se število študentov zmanjšuje zaradi upada števila rojstev. V prihodnosti šolnine v neki obliki gotovo bodo," je v pogovoru za tednik Mladina dejal Zupan.

Razprava o šolninah bo po Zupanovih besedah odprta ves čas, o tem se bodo še pogovarjali, delajo raziskave. "S šolninami naj bi se krila največ polovica stroškov, ne bo jih treba plačati takoj, ampak bo plačilo odloženo," je pojasnil minister, ki meni, da pa bi za zdaj stvari lahko obvladovali že samo z zaostritvijo evidenc: "Da se študentje ne bi vpisovali dvakrat, trikrat."

Zupan se zavzema za več univerz po Sloveniji, saj jih po njegovih ocenah potrebujemo. Na ministrstvu namreč menijo, da so manjše univerze bolj konkurenčne, bolj fleksibilne in bolj raziskovalne. "Poleg tega nastajajo po vsej Sloveniji, za nas pa je regionalizacija zelo pomembna," je zatrdil Zupan.

Osnovna smernica strategije visokega šolstva do leta 2010, ki je v pripravi, je, da se v skladu z odločbo ustavnega sodišča postavi avtonomija univerze oz. da se natančno opredeli razmerje med fakultetami in univerzo. Kot je pojasnil Zupan, da se nekaj reče o samem financiranju in da ne bi bila več matura tisti glavni usmerjevalec pri visokošolskem vpisu.

Na ministrstvu spodbujajo študij naravoslovja, mladim želijo pokazati, da je v teh poklicih prihodnost. Je pa res, pravi Zupan, da ti poklici niso družbeno tako visoko cenjeni. "Čeprav imamo na smereh, kot so informacijske znanosti ali biotehnologija, že razmeroma dober vpis. Trenutno je tudi veliko pomanjkanje strojnikov in elektrotehnikov, pa inženirjev metalurgije," je povedal Zupan.

Slovenija želi biti v klubu najboljših in zgled so skandinavske države. V Skandinaviji je diplomiranih pravnikov in ekonomistov od 28 do 36 odstotkov, kar je še vedno veliko, medtem ko jih je v Sloveniji 43 odstotkov, kar je ogromno.