Bi bilo z drugačnimi ukrepi manj žrtev med starostniki?

Je Slovenija med pandemijo pustila starostnike na cedilu? Po podatkih do 20. maja je bilo od skupaj 106 umrlih za covidom-19 kar 86 stanovalcev domov za starejše občane, kar je več kot 80 odstotkov vseh žrtev. Navkljub zatrjevanju pristojnih, da so bili v bolnišnico sprejeti vsi, ki bi jim bolnišnično zdravljenje lahko pomagalo, jih je velika večina umrla v domovih. 

Prav  zato se zdi, da smo z ukrepi najslabše poskrbeli za najbolj ranljive. "Prepričan sem, da bo v prihodnjih tednih in mesecih postalo to eno od osrednjih vprašanj v mnogih, mnogih državah, skratka, kako so države zanemarile oziroma odrinile tiste, ki so najbolj ogroženi," je dejal nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber. Zapiranje je bila prava odločitev, je prepričan, a bi morali na drugi strani, da bi zajezili širjenje znotraj domov, bolne premestiti v bolnišnice. Na kar vodja strokovne skupine za covid-19 Bojana Beović odgovarja: "Da bi selili bolne stanovalce, samo zato ker so bolni, se nam strokovni skupini nikoli ni zdelo ustrezno."   

Argument, ki ga predsednica združenja za dostojno starost Srebrna nit Biserka Marolt Meden nikakor ne sprejme. "Razumeli bi, da starostnikov ne bi sprejeli zaradi prenatrpanosti. Tako pa so bile nekatere bolnišnice tako rekoč popolnoma prazne. Tega pritiska ni bilo in zato bi bili lahko vsi bolni iz domov starejših tudi hospitalizirani," je bila kritična.   

"Okužba z virusom SARS-CoV-2 še ne pomeni nujno koronavirusne bolezni. Pri večini oseb z okužbo le ta poteka blago in simptomi bolezni niso izraženi. V teh primerih bolnišnično zdravje ni indicirano," pa so v odgovoru na javno pismo njenega združenja zapisali na ministrstvu za zdravje. Nadaljevali so, da se zavzemajo za enak dostop do zdravstvene oskrbe, "kar vključuje tudi dostop do bolnišnične obravnave pod enakimi pogoji - ne glede na spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost ali drugo osebno okoliščino". 

Številni domovi so sicer uspeli pravočasno in uspešno zajeziti širjenje virusa, drugi so postali najhujša žarišča. Zaposleni namreč po mnenju številnih strokovnjakov nimajo potrebnega znanja in opreme, da bi se lahko učinkovito spopadli s takšno epidemijo. "Moramo verjeti, da bolnišnice lahko koga več rešijo, in morda je eden od dokazov, čeprav ga je treba še preveriti, sosednja Hrvaška. Tam so vse obolele premeščali v bolnišnice. In rezultat je za polovico manjša umrljivost kot v Sloveniji," je dejal Keber. 

So 'seznami odpisanih' zares obstajali? 

Na veliko število umrlih v domovih za starejše občane so danes opozorili poslanci Levice, ki zahtevajo sklic skupne nujne seje odborov DZ za zdravstvo ter za delo, družino, socialne zadeve in invalide na to temo. Med drugim predlagajo ugotavljanje odškodninske in kazenske odgovornosti v zvezi z odločitvami o poteku zdravljenja in oskrbe stanovalcev. 

V medijih so se namreč pojavile informacije, da je bilo na neprimeren ali celo nezakonit način vnaprej odločeno, kdo od starostnikov bo v primeru okužbe in nastopa bolezni covid-19 deležen nastanitve in zdravljenja v bolnišnici in kdo ne. "Uvrščanje stanovalcev na 'sezname odpisanih' in sprejemanje odločitev o paliativni oskrbi starostnikov 'na zalogo' brez njihove vednosti in brez vednosti njihovih svojcev je treba najostreje obsoditi," je poudaril poslanec Levice Primož Sitar. "Ravnanje vlade in pristojnih ministrstev, da se okuženih stanovalcev domov starejših občanov ne premešča v bolnišnice, je bilo napačno, škodljivo in nezakonito," je dodal. "Domove starejših občanov je ta vlada pustila na cedilu, zato mora prevzeti odgovornost."

Minister za zdravje Tomaž Gantar je obstoj omenjenih seznamov odločno zavrnil. Pojasnil je, da je vsak, ki je potreboval zdravljenje, premeščen v bolnišnico. V lažjih oblikah, brez izrazitih znakov respiratornega infekta ali pljučnice, pa hospitalizacija ni bila primerna. Dodal je še, da starejše v domovih, ki so v povprečju stari okoli 86 let, mnogokrat spremljajo številna bolezenska stanja. Večji delež obolelih in umrlih v domovih pa je pripisal tudi dejstvu, da je v Sloveniji v povprečju večje število postelj na tisoč prebivalcev kot v drugih državah. 

Gantar je tudi pojasnil, da jih je med tistimi starostniki, ki so okuženi ostali v domovih, 214 ozdravelo brez potrebe po bolnišničnem zdravljenju. Umrlo jih je 55, pri čemer pa minister ne razpolaga s podatki, ali so vsi umrli zaradi covida-19 ali vzporedno s to okužbo. "To je velika razlika," je poudaril. Na drugi strani pa je bilo hospitaliziranih 54 in med temi je bil delež umrlih večji, saj jih je bolnišnico zapustilo 23, 31 pa jih je v bolnišnici umrlo. "Bili so težki bolniki in nedvomno so sodili v bolnišnično zdravljenje," je pojasnil.

Cigler Kralj: V pripravi načrt za obvladovanje okužb v domovih starejših ob morebitnem drugem valu

Minister za delo Janez Cigler Kralj je ukrepe za preprečevanje in obvladovanje širjenja okužb v domovih za starejše ocenil kot uspešne,  saj v 90 odstotkih domov niso zaznali okužbe. S tem je odgovoril na poslansko vprašanje Jerce Korče iz LMŠ, ali se ne čuti objektivno odgovornega za to, da je bilo 80 odstotkov smrtnih žrtev covida-19 ravno v domovih za starejše.

Cigler Kralj je še povedal, da so aktivnosti ministrstva že usmerjene v oblikovanje načrta za obvladovanje okužb ob morebitnem drugem valu. Protokoli bodo po njegovi napovedi pripravljeni v najkrajšem možnem času, želi pa si, da bi bili strokovni in dobri, podprti z izkušnjo pandemije, pa tudi preprosti in uporabni.