Epidemija razgalila dolgoletno zanemarjanje področja starejših

Smrtne žrtve zaradi covida-19 med stanovalci domov za starejše v evropskih državah predstavljajo od 30 do 60 odstotkov vseh umrlih, v Sloveniji pa je ta delež še višji in znaša skoraj 80 odstotkov, kar kaže, da je epidemija starejšo populacijo prizadela huje kot ostale.

Kot ugotavljajo v pisarni Evropske komisije, do tega ne prihaja le zato, ker je pri starejših večja verjetnost za težji potek bolezni, pač pa tudi zato, ker so bili mnogi med izolacijo odrezani od svojih bližnjih, so težje prihajali do informacij, številni pa so poudarjali, da so jim kršene pravice do zdravstvene oskrbe.

Da se v oskrbo starejših v Sloveniji vlaga premalo in da je aktualna epidemija večletno zanemarjanje tega področja le najbolj boleče razgalila, je poudarila tudi predsednica združenja Srebrna nit Biserka Marolt Meden.

Evropska komisija je sicer prav ta teden opozorila, da ima Slovenija omejene zmožnosti za soočenje z novim koronavirusom v domovih za starejše, ker še vedno nima zakona o dolgotrajni oskrbi, zato jo je pozvala, da okrepi svoja prizadevanja na tem področju.

Marolt Medenova je ob tem pozvala, da je nujno takoj spremeniti kadrovske normative v oskrbi in zdravstveni negi, po katerih bo na voljo več kadrov, ki bodo ustrezno poskrbeli za starejše. To po njenem mnenju velja tako v času epidemije kot tudi sicer, saj bomo šele takrat lahko govorili o kakovostnem življenju starejših. 

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je danes ob obisku doma starejših občanov Nova Gorica ocenil, da je epidemija še dodatno pokazala na krhkost in sistemsko neurejenost dolgotrajne oskrbe v Sloveniji, ki ga že leta obremenjujejo pomankanje kadrovskih in finančnih virov, dolge čakalne vrste (v primeru Nove Gorice je ta tri leta) in pomanjkanje ustreznih možnosti za dostojno oskrbo v domačem okolju. Dotaknil se je bolnišničnega zdravljenja, za katerega meni, da mora biti vedno na voljo vsem. "V domu za starejše so stanovalci doma, kot če bi živeli v lastni hiši ali stanovanju. Domovi niso negovalne bolnišnice, so nastanitvene institucije. Vsakdo ima pravico do zdravljenja v bolnišnici, ne glede na to kje zboli. Če oboleli s COVID-19 z domov za starejše niso imeli te možnosti, je to neetično in diskriminatorno. Na marsikaterem področju si država za spopadanje z virusom zasluži odliko, a tu smo padli na izpitu. Naslednjega ne smemo," še poudarja Svetina. "Starost ni bolezen, temveč je stanje, imejmo to v uvidu, ko bomo snovali prihodnje ukrepe," še poudarja varuh, ki je opozoril tudi na pomen deinstitucionalizacije in skrbi v skupnosti.

Z ukrepi preprečili še več smrti

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveto Uršič je potrdil, da v Sloveniji zadnja desetletja niso namenjali dovolj pozornosti skrbi za starejše. Prvi osnutek zakona o dolgotrajni oskrbi je bil namreč spisan že leta 2010, a zakon do danes še ni bil sprejet, prav tako že leta niso zgradili nobenega novega javnega doma za starejše. Upa, da jim bo v mandatu te vlade le uspelo naredili nekaj za to, da teh očitkov ne bi bilo več.

V zvezi z razmerami v času epidemije je dejal, da imajo starejši tudi več zdravstvenih težav in je zato stroka dolžna poskrbeti za njihovo varnost in zdravje. Kot je dejal, je v času epidemije ključno odgovornost prevzelo zdravstvo, zato so sledili njihovim navodilom.

"Zavedamo se, da je to bilo boleče, zato smo takoj, ko je bilo mogoče, poslali novo navodilo, v katerem smo priporočali, da se domovi spet odprejo, da se lahko novi stanovalci spet naseljujejo ter da se stanovalcem omogoči obiske in sprehode pred domovi," je dejal Uršič.

Po njegovem mnenju so z ukrepi preprečili še več smrti, se pa zaveda, da je ob tem prihajalo tudi do hudih socialnih in osebnih stisk tako zaposlenih, kot tudi stanovalcev in njihovih sorodnikov. Pred morebitnim novim valom so se zato marsikaj naučili, predvsem pa bo treba v prihodnje kaj vprašati tudi starejše ter ob zdravstveni tudi socialno stroko, saj ne more ena prevladati nad drugo.

Predsednica skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Valerija Lekič Poljšak, ki sicer vodi dom v Črnomlju in je v minulih tednih večkrat javno opozarjala na kršitve pravic stanovalcev, je dejala, da so v domovih ves čas opozarjali, da zaradi tehničnih in kadrovskih težav ne morejo zagotoviti popolne oskrbe, zato so zahtevali dosledno osamitev vseh okuženih na ustrezen način.

"Praksa je pokazala, da je bilo v domovih za vse zelo težko zaradi strahu, kaj če do okužbe pride. Tam, kjer so prve primere pravočasno izolirali in jih premestili v ustrezne zdravstvene domove, so težave hitro rešili. Tri take primere smo beležili, medtem ko je v treh domovih prišlo do množičnih okužb," je dejala Lekič Poljšakova.

Kot je še dodala, so veseli rahljanja ukrepov, med katere sodijo tudi novi sprejemi stanovalcev od 25. maja. Vendar je za zdaj za izvedbo vseh zdravstvenih navodil še nekaj tehničnih težav, o katerih bodo govorili v ponedeljek. Sama sicer meni, da bo težko katerikoli dom takrat že sprejel kakšnega novega stanovalca. Po novih smernicah bo gotovo na voljo manj postelj, okoli 500 do 600 v javni mreži domov, je povedala.

Po besedah evropskega poslanca Milana Brgleza je evropska administracija relativno toga, kar se tiče problematike starejših, saj amandmaji odbora za socialne zadeve v evropskem parlamentu, kjer je tudi sam član, nikakor ne pridejo skozi proceduro. Zavrne jih že politična skupina, pozneje pa tudi ves parlament.

"Te tematike niso priljubljene in se je z njimi skoraj nemogoče prebiti naprej, razen z res močnim pritiskom. Evropska komisija se pogovarja o teh temah, a kaj več od tega je zelo težko doseči," je dejal Brglez.