'Za starejše bolnike je bolje, če lahko ostanejo v domu'

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana je danes hospitaliziranih 30 bolnikov s covid-19, kar je eden manj kot dan prej. Intenzivno zdravljenje potrebuje 12 oseb oz. ena več kot več kot torek, so iz osrednje slovenske bolnišnice sporočili prek Twitterja. Intubiranih je devet bolnikov.

V UKC Maribor so številke podobne. V torek do polnoči je bilo hospitaliziranih 26 bolnikov, kar so štirje manj kot v ponedeljek do polnoči. Na intenzivnem zdravljenju pa je devet oseb, kar je ena manj kot dan prej. Doslej so iz UKC Maribor odpustili 69 bolnikov.

V celjski bolnišnici pa je bilo ob 8. uri hospitaliziranih osem bolnikov, od tega dva v enoti intenzivne terapije.

Zdravstvena oskrba starejših

Vlada je na novinarski konferenci pojasnila aktualno dogajanje v zvezi z epidemijo novega koronavirusa. Na njej so poleg vladnega govorca Jelka Kacina sodelovali predsednik Komisije RS za medicinsko etiko Božidar Voljč, državna koordinatorka skupine za paliativno oskrbo pri ministrstvu za zdravje Mateja Lopuh, predstojnik Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino UKC Ljubljana Marko Noč. Spregovorili so o zdravstveni oskrbi starejših.

"Razlogi za sprejem v bolnišnico oskrbovancev domov za starejše so povsem enaki kot pri drugih bolnikih. Če živi starostnik v DSO in nima stanja, ki zahteva bolnišnično zdravljenje, je zanj veliko bolje, da ostane v domu, saj mu tam nudijo udobje, domače okolje, manj stresa," je dejal Noč in dodal: "Na intenzivnih oddelkih se pri hudo bolnih vsak dan odločamo o stopnji intenzivnosti zdravljenja. Kjer na osnovi strokovnih kriterijev ocenimo, da bolniku ni moč več pomagati, določene invazivne posege in načine zdravljenja ne izvajamo."

Pri teh bolnikih dajemo prednost lajšanju bolečine in neudobja, je povedal. "Gre pa tu za odločitve konzilija zdravnikov, ki jih prevetrimo vsak dan in dokumentiramo v tako imenovan paliativni list ter vedno na laičen način predstavimo svojcem."

Lopuhova je povedala, da epidemija "lahko zelo zamaje navidezno stabilno kronično bolezen." Napotitev v bolnišnico je odvisna od resnosti simptomov in od tega, ali je neka težava lahko ozdravljiva z bolnišničnim zdravljenjem, je poudarila in dodala: "To pa a priori ni pogojeno ne s fazo bolezni in ne s starostjo."

Voljč pa je izpostavil, da "starejši v slovenskem zdravstvenem sistemu nismo diskriminirani". Meni pa, da je novi koronavirus "razkril problem kadrovske in strokovne podhranjenosti v domovih za starejše." Čeprav imamo v Sloveniji najhitreje starajočo se populacijo v Evropi, nimamo stroke, ki se imenuje geriatrija, je opozoril in dodal, naj bo epidemija "apel slovenski družbi, da se loti reševanja teh vprašanj".

V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije so že prejšnji teden poudarili, da od razglasitve epidemije novega koronavirusa v Sloveniji ministrstvo za zdravje še vedno ni oblikovalo enotne in strokovno utemeljene strategije za preprečevanje širjenja novega virusa v domovih za starejše. Po njihovi oceni je širjenje novega koronavirusa v domovih za starejše mogoče učinkovito zajeziti le z dosledno osamitvijo vseh stanovalcev s covidom-19 izven domov, saj ti za to nimajo nujno potrebnih kadrovskih, prostorskih in tehničnih virov.

"Razumem pomisleke in skrbi, ki so jih izrazili v skupnosti," je ob tem dejal minister za delo Janez Cigler Kralj. Pojasnil je, da je glavni namen zagotoviti zadostno raven oskrbe v socialnem delu, medtem ko ni želel komentirati ravni zdravstvene oskrbe. Zaplet s ptujsko bolnišnico, ki je zavrnila sprejem obolelih iz ljutomerskega doma za starejše, obžaluje, a poudarja, da rešitve iščejo naprej. "V nekaterih lokalnih okoljih oz. bolnišnicah so vodstva sama ponudila, da lahko sprejmejo te prebivalce. To daje upanje v solidarnost, da znamo v času krize stopiti skupaj," je dejal.