Udeležence je na tradicionalni slovesnosti ob 87. obletnici tragičnega dogodka nagovoril predsednik državnega zbora Borut Pahor, ki je poudaril, da slovesnost že dolgo časa ni več le žalni dogodek, temveč je prerasla v dogodek miru, prijateljstva in zlasti povezanosti med ruskim in slovenskim narodom.
Pahor je tudi dejal, da slovesnost ohranja spomin na ruske vojne ujetnike, ki so pod takratno avstrijsko vojno upravo lačni, prezebli in bolni gradili sicer eno najbolj slikovitih gorskih cest pri nas, na njihovo trpljenje in prezgodnjo smrt. Prav tako pa izraža globoko spoštovanje do človekovega življenja. Prav ta človečnost, izraz dobre volje in misli pa nas, po Pahorjevih besedah, opogumljajo, da gledamo v prihodnost z veliko vero in upanjem, da gradimo Evropo miru in strpnosti, ki bo varen dom vseh njenih narodov.
Proslave so se udeležili tudi številni visoki ruski gostje, med njimi delegacija sveta federacije pod vodstvom prvega namestnika predsednika odbora za obrambo in varnost Valerija Manilova, delegacija dume pod vodstvom namestnice predsednika odbora za mednarodne zadeve Fljure Zijatdinove, delegacija ruske pravoslavne cerkve pod vodstvom škofa arhangelskega in holmogorskega Stepanova Nikolaja Tihona ter podpredsednik ruske vlade in finančni minister Aleksej Kudrin. Ta je v slovesnem govoru dejal, da je žrtev ruskih vojakov ljudem približala grozo vojne in utrdila upanje, da bo to zadnja vojna. Vendar je človeštvo tudi po tem doživelo nove grozne vojne in tragedije, z različnimi grožnjami in izzivi pa se srečuje tudi danes, ko imamo, po Kudrinovih besedah, lepo priložnost, da se Evropa združi in živi v medsebojenem sodelovanju ter si gradi lepšo skupno prihodnost.
"Slovenija in Rusija imata dobre temelje za takšno sodelovanje, tako na kulturnem kot tudi političnem in gospodarskem področju,# je poudaril Kudrin. Pahor pa je še dejal, da se sodelovanje na teh področjih krepi že več kot desetletje, odkar sta obe državi šli skozi velike spremembe, ki imajo za cilj svobodnejše in boljše življenje ljudi. "Prav zaradi uspehov pri tem prehodu smo si eden pri drugem utrdili spoštovanje in zaupanje in sedaj eden na drugega gledamo s simpatijo in naklonjenostjo," je prepričan predsednik DZ.
Rusko kapelico so postavili leta 1917
Udeležnce slovesnosti sta pozdravila tudi podpredsednik Društva Slovenija-Rusija Aleksander Skaza in župan občine Kranjska Gora Jure Žerjav. Slednji je dejal, da Ruska kapelica, ki so jo v spomin na mrtve postavili preživeli ujetniki leta 1917, s svojo podobo opozarja ljudi, da v vojni ni zmagovalca, da v vojni zgubijo vsi, vsak posameznik, družina in narod.
Po končanih nagovorih so predstavniki Slovenije, Društva Slovenija-Rusija, ruske vlade, Sveta federacije in dume položili vence na grobnico ob kapelici. Sledila je cerkvena pravoslavna slovesnost z mašo zadušnico.
Med prvo svetovno vojno je bila Kranjska Gora pomembno križišče vojaških prehodov. Zaradi italijanske vojne napovedi Avstriji maja 1915 je bila povezava s fronto ob Soči strateškega pomena za gradnjo ceste do Kranjske Gore prek gorskega prelaza Mojstrovka (Vršič) vse do Trente. Za gradnjo in čiščenje ceste je avstrijsko vojaško poveljstvo v letih 1915 in 1916 uporabilo več kot 10.000 ruskih vojnih ujetnikov. Marca 1916 je snežni plaz z Mojstrovke zasul več kot 300 ruskih ujetnikov in nekaj avstrijskih stražarjev. Na tragični dogodek spominjata grobišči pod Erjavčevo kočo in grobnica ob Ruski kapelici, kamor so posmrtne ostanke prenesli leta 1937. Tradicionalno spominsko slovesnost na državni ravni pa rusko veleposlaništvo v Ljubljani, občina Kranjska Gora in Društvo Slovenija-Rusija pripravljajo od leta 1992.
