Slovenskim ribičem milijonska odškodnina za izpad dohodka

Slovenija je ob zaprtju pogajalskega poglavja o ribištvu Hrvaške z EU dosegla, da so zgodovinske pravice slovenskih ribičev postale del evropskega pravnega reda, je danes v Izoli povedal kmetijski minister Dejan Židan. Kot je še pojasnil Židan, je Slovenija dosegla, da lahko Hrvaška neovirano razglasi ekološko ribolovno cono za tretje države, ne pa tudi za države Evropske unije, vključno s Slovenijo. To je po njegovih besedah pomembno zlasti zato, ker kar 40 odstotkov ulova naših ribičev predstavlja ulov z območja, ki naj bi ga obsegala ta cona.

Minister je sicer spomnil, da Slovenija v preteklosti zgodovinskih pravic ribičev ni uveljavljala, zato je bila pred našimi pogajalci "izjemno težka naloga (...), ki pa so jo zelo dobro opravili". Židan je poudaril tudi, da vpis zgodovinskih pravic slovenskih ribičev "v nobenem primeru ne pomeni, da bilateralni sporazum Sops ne velja". Zato pa vpis zgodovinskih pravic predstavlja garancijo, saj bi Hrvaška teoretično maloobmejni sporazum (Sops) lahko kadar koli in brez posebnega razloga odpovedala.

Pogajalci so dosegli tudi, da so slovenski ribiči upravičeni do določene refundacije izpada dohodka in fiksnih stroškov za čas, dokler se Sops ne izvaja in dokler meja s Hrvaško ni določena. Kot je pojasnila državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša, je v skladu z uredbo o evropskem ribiškem skladu možno tak ukrep izvajati skupno osem mesecev v naslednjih treh letih do izteka sedanje finančne perspektive, torej do vključno leta 2013, in sicer do največ 1,2 milijona evrov. Pri tem bo 75 odstotkov sredstev financiranih iz evropskega sklada, preostanek pa bo zagotovila Slovenija.

Obstaja tudi možnost izvajanja tovrstne refundacije v letih 2014 in 2015 na podlagi socioekonomskega ukrepa, ki bo določen zgolj za slovenske ribiče, če pač tudi takrat še ne bodo mogli izvajati svojih zgodovinskih pravic. Pri omenjenem socioekonomskem ukrepu sicer ni omejitev niti glede višine niti glede obsega pomoči ribičem, vendar Strniševa računa, da bodo izplačila podobna tistim, ki jih bodo dogovorili za prvo obdobje, je še pojasnila Strniševa.

Odškodnino bo dobilo okoli 60 ribičev

Na vprašanje, koliko denarja bo prejel vsak ribič, je Židan opozoril, da je nemogoče podati neki končen znesek, saj je to odvisno od števila aktivnih ribičev. Strniševa pa je dodala, da ocenjujejo, da imamo okoli 60 ribičev, ki bi bili upravičeni do pomoči. Najverjetneje pa bodo v dogovoru z ribiči določili neko minimalno število ribiških dnevnikov na leto, ki jih bo moral vsak ribič izkazati, če bo želel prejeti pomoč. Na vprašanje, ali je 1200 evrov realna ocena višine te pomoči, pa je Židan odgovoril, da približno toliko znaša povprečna bruto plača slovenskega ribiča.

Predstavnica zunanjega ministrstva in slovenska agentka pred arbitražnim sodiščem za mejo s Hrvaško Simona Drenik pa je med drugim poudarila, da so pravzaprav "proti pričakovanjem" dosegli priznanje zgodovinskih pravic, a hkrati ocenila, da to dejstvo ne bo bistveno vplivalo na potek arbitraže.

Hrvaška zadovoljna z izkupičkom

Hrvaška je danes na pogajalski konferenci v Bruslju začasno zaprla poglavje o ribištvu. Pri tem pa je tudi vodja hrvaških pogajalcev Vladimir Drobnjak izrazil zadovoljstvo z izkupičkom pogajanj. Kot je dejal, so vsi vitalni interesi Hrvaške in hrvaških ribičev na Jadranu "popolnoma zavarovani".

Hrvaška tiskovna agencija Hina pa je po današnji odločitvi v Bruslju med drugim poročala še, da je Evropska komisija v pogajanjih ugotovila, da Slovenija nima zgodovinskih pravic ribolova v hrvaških teritorialnih vodah, da pa obstaja dvostranski sporazum, ki dopušča hrvaškim ribičem, da lovijo v slovenskih teritorialnih vodah, in slovenskim, da lovijo v hrvaških teritorialnih vodah do Vrsarja. Ta ribolovni del Sopsa pa da se bo začel izvajati šele, ko bo arbitraža določila mejo na morju med obema državama.