Slovenski milijonarji so skupaj težki 8,7 milijarde evrov

O lestvici najbogatejših, na kateri so tudi športniki – prednjači Luka Dončič z 74 milijoni evrov, na vrhu je prvo mesto prevzela družina Lah z 385 milijoni evrov, vseh 100 je težkih 8,7 milijarde evrov – o poslovnem okolju, o selitvi podjetij v tujino so v oddaji 24UR ZVEČER spregovorili uspešen podjetnik, solastnik trboveljskega Dewesofta Jure Knez, ki beleži enega najvišjih skokov na 7. mesto, novinar Financ in snovalec lestvice Jure Ugovšek ter Tomaž Ambrožič, strokovnjak za športni marketing o zaslužkih športnikov.

Knez je povedal, da je njihov skok na lestvici z 243 milijoni evrov posledica konsolidiranja bilance. "Prvič smo morali izdelati konsolidirano bilanco 20 podjetij v tujini. Mogoče bi se celo našlo kakšno podjetje, ki bi kupilo Dewesoft za tak denar, a vsakemu, ki pride s to idejo, povemo, da ni naprodaj, mi prodajamo svoje deleže po vrednosti kapitala zaposlenim. V bistvu je ta ocena za vse nas odraz dela in potrditev, da gremo v pravo smer," je dejal.

Ugovšek je pojasnil, kako je lestvica, ki je že 17. po vrsti, nastajala. "17. lestvico je veliko lažje narediti kot prvo, zato gre zahvala, da lažje delujemo, vsem našim predhodnikom in predhodnicam. Upoštevamo vse tiste, ki so bili v preteklosti, skozi leto gledamo pri Financah in pri Menedžerju, iščemo najuspešnejša slovenska podjetja, pripravljamo raznorazne lestvice, npr. najuspešnejših srednjih podjetij, IT-podjetij ... In potem, ko ugotovimo, da so v slovenski lasti, tiste, ki imajo višje dobičke, damo v bazen potencialnih kandidatov. Ko pride jesen, pogledamo rezultate in izberemo največjih 100." 

Knez je na vprašanje, ali smo se Slovenci že navadili, da med nami živijo milijonarji, odvrnil, da slovenskega domačega kapitala še vedno ne znamo dovolj ceniti. "Domači kapital je potrpežljiv, zadnje čase zelo potrpežljiv, tudi vlaga nazaj v lokalno okolje, dela dobro za zaposlene in mislim, da ga je treba veliko bolj ceniti."

Ugovšek na drugi strani pravi, da opažajo pozitiven trend. "Ta odnos se spreminja, tudi po zaslugi dobrih praks, kot je Dewesoft, in športnikov. Uspeh je malo bolj sprejet. Če govorimo v splošnem, so to 'tisti bogataši', ko pa govorimo o konkretnih primerih, smo pa veseli, da so med našo družbo."

Medtem pa je Ambrožič izpostavil, da športnikov uvrstitve na takšne lestvice ne zanimajo. "Njih zanimajo druge lestvice, svojo kariero razvijajo zaradi drugačnih ciljev. Glede na to, da imajo omejeno trajanje svoje športne kariere, je zelo pomembno, da si v tem času zagotovijo sredstva, s katerimi potem nadaljujejo življenje. Kajti v času svoje kariere so deležni številnih odpovedovanj. Zagotovo imamo vsako leto več uspešnih, tudi bogatih športnikov, a njihovo bogastvo se ne meri s finančnim premoženjem, ampak predvsem z vplivom, ki ga imajo na mlajše športnike. Prav zato je na tej lestvici vedno več športnikov in verjamem, da jih bo čez 10 let še več."

Ob tem, ko vidimo uspehe nekaterih športnikov, pogosto spregledamo množico tistih, ki so ravno tako trdo trenirali, pa jim ni uspelo, je dodal Knez. "Zato so uspešne zgodbe športnikov dodatna motivacija za to, da mladi ne preživljajo časa za ekrani, ampak zunaj, da trenirajo in pridobivajo delovne navade – tako za šport kot za delo v podjetjih."

Pogosto se pogovarjamo, kako uspešni podjetniki zaradi davčnih obremenitev svoja podjetja selijo v tujino, v davčno bolj razbremenjena okolja. Kam? "Ko smo preverjali ocene, smo zaznali negativen odziv enega od podjetnikov. Rekel je: saj ocena je že dobra, ampak to, kar nam dela politika, je pa neverjetno. Opozarjali so na situacijo 300, 400 kilometrov južneje od nas – tja vabijo kapital, ki v Sloveniji ni tako zaželen, tam so poceni zemljišča, nizki davki, cenejša delavna sila ... Konkurenca je kar velika. Lokal patriotov je v Sloveniji med podjetniki veliko, a večno se na to ne bomo mogli zanašati," je opozoril. 

Knez pa je povedal, da ga selitev podjetja nikoli ni zamikala, saj imajo 90 podjetij po svetu in lahko "zelo dobro kontroliramo stvari na legalen način". "A to, kar se dogaja, je resnično slabo za podjetništvo. Start up podjetja praviloma kreirajo svoja podjetja izven Slovenije, tudi večja podjetja odhajajo. To so tihe stvari, ki jih danes ne vidimo, a čez 10 let bodo katastrofa."