Slovensko državljanstvo pripada novorojencu po starših. Posvojenec ga pridobi s posvojitvijo pod enakimi pogoji, ki veljajo za pridobitev državljanstva po rodu. Lahko pa ga z naturalizacijo dobi tuj državljan, ki dlje časa neprekinjeno živi v Sloveniji, ob predpostavki, da izpolnjuje še vse druge zakonsko določene pogoje. Seveda mora zanj zaprositi.
Naturalizacija je način pridobitve slovenskega državljanstva, ki izhaja iz volje posameznika, izražene z vložitvijo vloge. Temelji na pristni vezi med posameznikom in državo, ko se tujec z dolgoletnim prebivanjem v Sloveniji že tako adaptira v okolje, kjer živi, da sprejema državo svojega stalnega bivanja za novo domovino, da sprejema njen ustavni in pravni red v najširšem smislu.
Tujec z državljanstvom dobi tako pravice kot dolžnosti. Da bi lahko država ob odločitvi ugotovila, ali je pripravljen sprejeti tudi dolžnosti, mora nekaj let bivati v Sloveniji. V času, ko pri nas uveljavlja pravice kot tujec, mora s svojim vedenjem dokazati obstoj predpostavk, ki omogočajo sklep o upravičenosti podelitve državljanstva.
Redna naturalizacija
Slovenska zakonodaja v okviru pridobitve državljanstva loči redno naturalizacijo, ki predvideva 10-letno dobo življenja tujca v Sloveniji, ter naturalizacijo z olajšavami, ki predvideva krajšo dobo dejanskega življenja v Sloveniji in omogoča pridobitev državljanstva pod lažjimi pogoji le določenim kategorijam tujcev: če je prosilec poročen s slovenskim državljanom, če je izgubil slovensko državljanstvo na podlagi odpusta ali odreka, če je slovenski izseljenec ali njegov potomec, če je brez državljanstva, če je begunec, če je v Sloveniji obiskoval in uspešno zaključil najmanj visokošolski študij, če je rojen v Sloveniji in živi v Sloveniji od rojstva, če je mladoleten in živi v Sloveniji.
Oseba, ki živi v Sloveniji 10 let, mora biti polnoletna in se mora odreči dosedanjemu državljanstvu. Imeti mora status tujca in sredstva za preživljanje, obvladati mora slovenski jezik za osnovno sporazumevanje. Prav tako je ne sme bremeniti obsodba za hujše kaznivo dejanje, ne sme predstavljati nevarnosti za javni red, varnost ali obrambo države. Imeti mora poravnane davčne obveznosti in izjaviti, da bo spoštovala svobodni demokratični slovenski ustavni red.
Oseba, ki je poročena s slovenskim državljanom najmanj tri leta in živi v Sloveniji neprekinjeno vsaj leto dni pred vložitvijo prošnje, lahko vloži vlogo za državljanstvo pod istimi pogoji. Podobno tudi drugi, pri čemer se razlikuje pogoj za dolžino bivanja v Sloveniji. Prav tako ni nujno, da se vsi odrečejo staremu državljanstvu.
Mladoletniki v državljanstvu delijo usodo staršev. Samostojno ne morejo pridobiti slovenskega državljanstva, temveč samo skupaj s starši ali z enim od staršev. Pri njihovi naturalizaciji ni avtomatizma – tudi če oba starša pridobita slovensko državljanstvo, ga njun otrok ne pridobi, če tudi zanj ne vložita prošnje. Za mladoletnike voljo izražajo njihovi zakoniti zastopniki, če pa je otrok star več kot 14 let, se zahteva za pridobitev državljanstva tudi njegova privolitev.
Za izredno naturalizacijo je potreben nacionalni interes
Poleg redne je tudi izredna naturalizacija, ki omogoča pridobitev slovenskega državljanstva v primeru obstoja državne koristi na določenem področju družbenega življenja, če koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov. Predvideva enoletno dobo življenja v Sloveniji in omogoča pridobitev državljanstva pod lažjimi pogoji, med drugim tujcu dopušča tudi ohranitev dosedanjega državljanstva. Izredna naturalizacija je mogoča le za polnoletne osebe, za katere obstaja korist države, ne pa za njihove zakonce in otroke. Ali je nacionalni interes za podelitev državljanstva, ugotovi vlada po mnenju resornega organa.
Kaj je treba priložiti k vlogi?
Vloga za pridobitev državljanstva se lahko vloži na kateri koli upravni enoti, notranjem ministrstvu oziroma slovenskem diplomatsko-konzularnem predstavništvu v tujini. Treba je priložiti življenjepis in dokazila o izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev, pri čemer uradniki po uradni dolžnosti preverijo, da prosilcu ni bila izrečena odpoved prebivanja v Sloveniji, da sprejem v državljanstvo ne predstavlja nevarnosti za javni red, varnost ali obrambo države, da zoper njo ne teče kazenski postopek in da ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, da ima delovno dovoljenje za delo v Sloveniji in da ima poravnane davčnih obveznosti.
Od popolne vloge z vsemi potrebnimi dokazili mora biti odločitev sprejeta v dveh mesecih. V postopkih redne naturalizacije je pristojni organ za odločanje upravna enota. Če izda pozitivno odločitev, jo mora posredovati v revizijo notranjemu ministrstvu, ki mora odločiti v nadaljnjih dveh mesecih. Izjemoma se rok podaljša še za dodatna dva meseca. Upravne takse za pridobitev državljanstva stanejo nekaj manj kot 200 evrov.
Seveda so vsi enaki pred zakonom in se enako obravnavajo pred državnimi organi, ne glede na način pridobitve državljanstva, poudarjajo na notranjem ministrstvu. Pri njih in na upravnih enotah lahko do podatka, kdaj je nekdo dobil državljanstvo, dostopajo osebe, ki imajo pooblastilo za vodenje ali odločanje v postopkih pridobitve državljanstva in matičnih zadev. Drugi državni organi nimajo vpogleda do podatka, lahko pa zanj zaprosijo, če imajo zakonsko podlago ali če imajo dovoljenje osebe, na katero se nanaša podatek.
Kdaj preneha državljanstvo?
Prenehanje državljanstva je mogoče z odpustom ali odrekom. Polnoletni slovenski državljan, ki je bil rojen in živi v tujini, ter ima tudi tuje državljanstvo, se lahko do dopolnjenega 25. leta starosti odreče slovenskemu državljanstvu. Oseba se lahko na prošnjo sama odreče državljanstvu, če je polnoletna, če živi v tujini, če je poravnala davčne in druge obveznosti, tudi starševske, če zoper njo ne teče kazenski postopek, ki se preganja po uradni dolžnosti, in če ima ali dokaže, da bo dobila tuje državljanstvo.
Otroku do dopolnjenega 18. leta starosti preneha državljanstvo na prošnjo obeh staršev, ki jima je prenehalo z odpustom, ali je prenehalo enemu od njiju, drugi pa nima državljanstva. Otroku preneha državljanstvo, če ga posvoji tuj državljan. Prošnja se vloži osebno pri slovenskem diplomatsko-konzularnem predstavništvu v tujini ali na upravni enoti.
Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!
