Sloveniji iz evropskega sklada za okrevanje 541 milijonov evrov

V drugem zahtevku, ki ga je komisiji poslala sredi septembra, je Slovenija združila drugi in tretji obrok nepovratnih sredstev ter prvi obrok posojil. Obroka nepovratnih sredstev skupaj znašata 231 milijonov, prvi obrok posojil pa okoli 310 milijonov evrov.

Slovenija je izpolnila 44 mejnikov in ciljev. Ti med drugim vključujejo ukrepe na področjih zelenega prehoda, kot so reforma javnega potniškega prometa, povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture ter spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije.

Ukrepi v okviru drugega zahtevka so namenjeni še digitalizaciji gospodarstva in kulturne dediščine, več ukrepov pa se nanaša na področje stanovanjske politike. Komisija je oceno drugega zahtevka, ki pred izplačilom potrebuje še pozitivno mnenje držav članic, pripravila na podlagi spremenjenega nacionalnega načrta za okrevanje.

Načrt, ki so ga sredi oktobra potrdili finančni ministri držav članic, po novem obsega 1,07 milijarde evrov posojil in 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Gre za 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in 121 milijonov evrov v okviru poglavja REPowerEU, katerega namen je zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov in pospešitev zelenega prehoda.

'Dobro opravljeno Slovenija! Stojimo vam ob strani'

V spremenjenem načrtu je za zmanjšanje poplavne ogroženosti predvidenih 240 milijonov evrov. Od tega je 220 milijonov evrov posojil in 20 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Slovenija je v okviru spremembe načrta zaprosila tudi za 404,5 milijona evrov dodatnih posojil za povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture, od tega bo 182 milijonov namenjenih obnovi dveh regionalnih železniških prog po avgustovski ujmi, bohinjske in koroške.

Iz mehanizma za okrevanje in odpornost je Slovenija doslej prejela 231 milijonov evrov predplačila septembra 2021 in prvo izplačilo v višini 50 milijonov evrov aprila letos. Ob upoštevanju drugega zahtevka za izplačilo je Slovenija implementirala približno tretjino vseh predvidenih ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost, ki so opredeljeni v 205 mejnikih in ciljih.

"Slovenija dobro napreduje pri izvajanju načrta s pomembnimi reformami, kot so nov načrt za upravljanje tveganj za poplave, digitalizacija javnih storitev ter okrepitev domačih prometnih omrežij. Dobro opravljeno, Slovenija! Stojimo vam ob strani," je ob potrditvi pozitivne ocene slovenskega zahtevka zapisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Na finančnem ministrstvu in v uradu za okrevanje in odpornost so spomnili, da se je izvajanje načrta za okrevanje in odpornost poleti prevesilo v tretje leto. Na terenu se izvajajo številni projekti, nekaj jih je tudi že zaključenih. Projektna dela so se na primer letos zaključila tudi na železniški postaji v Domžalah in desnem železniškem tiru med Brezovico in Borovnico, so zapisali v sporočilu za javnost.

"Za nami je veliko dela, pred nami pa še veliko mejnikov in ciljev, ki jih moramo doseči," je poudaril minister za finance Klemen Boštjančič. Kot je dodal, se je vlada že na samem začetku resno lotila obveznosti, povezanih s pridobivanjem evropskih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost. "S ciljem uspešnega koriščenja razpoložljivih sredstev bo ministrstvo skupaj z uradom še naprej pozorno bdelo nad izvajanjem mejnikov in ciljev načrta za okrevanje in odpornost," je dodal.

Zadovoljen je tudi premier Robert Golob. "Novih 541 milijonov evrov za Slovenijo je odlična novica," je zapisal v sporočilu, ki so ga posredovali iz njegovega kabineta. Veseli ga, da so sredstva načrta za okrevanje in odpornost namenjena predvsem večji protipoplavni varnosti Slovenije in naložbam v zeleni in digitalni prehod.