Slovenija proti krčenju vinogradov

Slovenija sicer podpira reformo vinskega sektorja v Evropski uniji, vendar pa je odločno proti, da se to zgodi s krčitvijo vinogradniških površin, je danes po novem krogu pogajanj o vinski reformi izjavila kmetijska ministrica Marija Lukačič. "Večji obseg krčitev bi nedvomno privedel do okoljskih in socialnih problemov," je poudarila in dodala, da za tak ukrep v Sloveniji "ni stvarne in ne pravne podlage".

Kot je izračunala, bi se morala država po reformnem predlogu Evropske komisije, ki želi zmanjšanje proizvodnje vina doseči s krčenjem vinogradniških površin za 400.000 hektarjev, odpovedati približno 2000 hektarjem, kar je nesprejemljivo. "Nimamo zalog za take krčitve," je dejala. "Čeprav so krčitve predvidene kot prostovoljne, smo proti, ker se že z obstojem te možnosti ustvarijo pogoji, ki vodijo v krčitve - takšna je izkušnja z reformo sektorja sladkorja," je še pojasnila.

Vse članice z vinogradništvom so proti

Podobno so nasprotovanje krčitvam po njenih besedah danes na zasedanju kmetijskih ministrov EU v Bruslju izrazile vse tiste države članice, ki imajo vinogradništvo. Ta skupina tudi verjame, da je reformo, vključno z zmanjšanjem proizvodnje vina, moč izvesti brez krčitve vinogradniških površin. "Z različnimi drugimi ukrepi, kot so sprememba pri tehnologiji obdelave ali prestrukturiranje, se je treba usmeriti v boljšo kvaliteto in v manjšo količino," je dejala.

Evropska komisija je članicam sicer za reformo v svojih okvirnih, junija podanih predlogih ponudila štiri različice, med katerimi se je sama zavzela za korenito prenovo. Po besedah Lukačičeve je sicer to opcijo danes podprla večina držav, tudi Slovenija, a, kot je poudarila, z določenimi spremembami. Ob črtanju krčitve površin se je sama med drugim zavzela za ohranitev sistema pravic do posaditve vinogradov, ki je sicer predvidena do leta 2013.

"Tu Slovenija ne bi bila prizadeta, ker imamo v kvoti še 4000 hektarjev površin, ki jih lahko posadimo z vinogradi," je pojasnila in priložnost izkoristila za poziv pridelovalcem v državi, da registrirajo svoje vinograde. V registru je namreč trenutno približno 16 tisoč hektarjev vinogradnih površin, medtem ko jih zračni posnetki nakazujejo okrog 20 tisoč. Kot je pojasnila, je registracija pomembna, če bi v EU obveljalo izplačevanje denarja po površini, ne zgodovinskih pravicah.

"Predlog zdaj je, da so članice pri prenosu sredstev v nacionalno ovojnico upravičene do višine sredstev po zgodovinskih pravicah. V tem primeru bi dobili toliko kot zdaj, kar je 800 milijonov tolarjev. Če bi se obračunavalo po hektarjih, pa bi že pri 16 tisoč registriranih dobili 1,7 milijarde tolarjev," je razložila.

Sicer pa je Lukačičeva danes podprla opustitev nekaterih sedanjih ukrepov za ureditev trga, kot je destilacija. To bi zamenjali z drugimi ukrepi, kot so prestrukturiranje vinogradništva in pridelovalcev vina ter promocija vina.

Proti tudi prepovedi dodajanja sladkorja v mošt

Obenem pa je ministrica nasprotovala prepovedi ukrepa dodajanja sladkorja v mošt, saj bi to pomenilo slabšo kvaliteto vin. V tem je mnenje Slovenija delila še z Avstrijo, Nemčijo, Češko, Slovaško, Luksemburgom in Madžarsko: "Smo proti prepovedi uporabe saharoze, ker je v naših vinih v primerjavi s sredozemskimi državami ob klimatsko slabi letini, ob deževnem vremenu, manj sladkorja in zato je kvaliteta vina slabša," je še pojasnila.

Pogajanja o vinski reformi bo EU še nadaljevala: "Zdaj za nobeno njeno različico ni potrebne večine," je danes dejala Lukačičeva. Po junijskih okvirnih predlogih bo sicer Evropska komisija prihodnje leto spomladi podala konkretne rešitve, ki bi jih nato morale članice izpogajati do konca leta 2007. Reforma bi v veljavo stopila v letu 2008, če ne bo večje zamude.