Da so bili v času epidemije vselej v prvih vrstah izpostavljenosti, so poudarili delavci Pošte Slovenije, saj so že v prvem ustavljanju javnega življenja svoje delo opravljali v izrednih razmerah. "V drugem valu epidemije se je tudi izkazalo, da smo s svojim delom odigrali vlogo povezovalca gospodarstva s prebivalci," so zapisali in dodali, da to ni ostalo neopaženo niti s strani strank niti s strani medijev, ki so obširno poročali o njihovi preobremenjenosti.
"Prezrli so nas le lastniki, od katerih v vsem tem času nismo dobili ničesar. Na nas se je pozabilo tudi pri določitvi kritične infrastrukture. Zahtevalo se je samo to, da delamo," so opozorili in opomnili, da v odlokih niso bili nikoli deležni nobene spodbude. "Omenjeni smo bili le kot tisti, ki morajo delati ne glede na zaprtje," še izpostavljajo krivico in dodajajo, da številne okužbe med njihovimi sodelavci pričajo o tem, da v epidemiji niso bili nič manj izpostavljeni tveganju okužbe kot poklici, ki so jim pripadali vsi dodatki.
Tudi 100-odstotno nadomestilo so si morali izboriti sami. "To znatno zmanjšuje pritisk na delavce, da zaradi strahu pred izpadom dohodka kljub simptomom, hodijo na delo," so zapisali in poudarili, da so si morali sami izboriti tudi dodatek za poslovno uspešnost in povečan obseg dela.
Zahtevajo ustreznost razmerja med delovnimi obveznostmi in pravicami
"Zanimivo, da ko govorimo o nujnih dejavnostih, ki so potrebne za delovanje države, je Pošta Slovenije vedno poimensko izpostavljena. Tudi pri stavki smo obravnavani kot družba posebnega pomena, kjer ni mogoče v celoti prekiniti delovnega procesa. V času finančne krize, smo tudi delili usodo varčevalnih ukrepov z javnim sektorjem," so našteli in izpostavili, da kljub naštetemu danes v epidemiji glede pravic delavcev niso del kritične infrastrukture, temveč običajna gospodarska družba. "Dodatkov ni, v tretjem zaprtju pa morajo naši sodelavci tudi sami urejati varstvo vrtčevskih otrok ali pa pristati na nižji prihodek i naslova višje sile," so pripomnili.
Zaradi naštetega so na upravo naslovili zahteve, ki se nanašajo na ustreznost razmerja med njihovimi delovnimi obveznostmi in pravicami. "Ne moremo pristati na to, da bomo samo poslušali o naših obveznostih in za to ne dobili ustreznega plačila in ureditev pogojev, kar je za nekatere v epidemiji samoumevno," so odločeni.
"Nujno potrebna je sprememba zakonodaje, ki ureja delo Pošte Slovenije"
Prepričani so, da njihov boj ne bi bil potreben, če bi politika v zadnjem desetletju uresničevala svoje besede in prepoznala poseben položaj Pošte Slovenije, zaradi katerega je po njihovem mnenju nujno potrebna sprememba zakonodaje, ki ureja delo Pošte Slovenije. "Uprava Pošte je že desetletje zaman pozivala politiko k upoštevanju, da Pošta Slovenije s svojim poslanstvom ni in ne more biti običajna pridobitna gospodarska družba," so zapisali v pismu in dodali, da so dobili veliko obljub. "Nenazadnje tudi obljubo gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, ki je aprila leta 2016 obljubil ureditev zakonodaje. A ostalo je le pri praznih obljubah".
"Pripravili smo spremembo zakonodaje in tudi v času epidemije ob upoštevanju preventivnih ukrepov pričeli s samostojno pobudo za spremembo zakonodaje. Z veliko podporo naših sodelavcev smo v enem mesecu zbrali nekaj manj kot 8000 na upravnih enotah overjenih podpisov," so sporočili. Da bi jim predstavili svoj zakonodajni predlog in argumente za sprejetje so obiskali vse parlamentarne stranke.
Pozitivne odzive dobili, ko so politične stranke potrebovale promocijo - nato pa hladen tuš
"Vselej smo dobili pozitivne odzive, ko je bila političnim strankam potrebna promocija. Tudi slikali so se z nami. V nas so si promocijo iskale tudi zunajparlamentarne stranke. Predsednik SLS Marjan Podobnik si je celo dovolil objaviti, da je njihova stranka z nami zbirala podpise, kar pa je bila velika laž," so zapisali. Ko je bila promocija dosežena, pa sta je, kot pravijo, na odboru za gospodarstvo pričakala hladen tuš in zavrnitev predloga.
"Še posebej mučno pa je spoznanje, da nekateri člani odbora vsebine niso niti prebrali. Predstavnik DeSUS, Robert Polnar, ki nam je še dan pred odborom napovedal podporo, je na seji govoril neizrekljive neumnosti, ki so nam vzele sapo," so zapisali. Svoj glas proti predlaganim spremembam je utemeljil s tem, da rešitev za Pošto vidi v tem, da ta postane spet gospodarska javna služba. "Vsak, ki bi si vzel pet minut časa, in od nekoga, ki prejema poslansko plačo in samoumevne dodatke bi to vsekakor najmanj pričakovali, lahko prebere ustrezno direktivo EU in ugotovi, da je tak predlog popolnoma v nasprotju z veljavno evropsko zakonodajo," so zgroženi.
"Predstavnik SMC-ja Gregor Perič, ki nima enega dneva izkušenj na področju našega dela, je ocenil, da je mogoče tržne dejavnosti Pošte še okrepiti in z njimi pokrivati izgubo, ki jo prinašajo dejavnosti, ki jih Pošta mora opravljati po veljavni zakonodaji. V SDS pa so kot razlog zavrnitve naše pobude navedli, da rešitev vidijo v spremembi Strategija upravljanja kapitalskih naložb za Pošto Slovenije," so zapisali.
"Obljubili so nam pomoč, če jim pomagamo rušiti generalnega direktorja in člane uprave"
Dodali so, da so se ob zavrnitvi predloga "naposlušali" obljub koalicije, a da so znova ostali pozabljeni. Izpostavili so le en primer, ko odločevalci na Pošto Slovenije niso pozabili - boje za vodilne položaje na Pošti. "Tako so leta 2018 predstavniki stranke SMC vzpostavili stik z nami. Obljubili so nam vso podporo in pomoč, če v sodelovanju z njimi pomagamo rušiti generalnega direktorja in člane uprave," so zapisali in dodali, da jih takšno sodelovanje ni zanimalo, saj "zgolj sprememba imen in priimkov na vrhu Pošte Slovenije za delavce ne pomeni nič".
"Za nas je bistvenega pomena, da se spremeni poslovni model vodenja Pošte, kjer delavec ne bo obravnavan zgolj kot strošek, temveč kot nekdo, ki s svojim delom prispeva k opravljanju poslanstva in nenazadnje tudi ustvarjanju dobička," so odločeni.
Skrbijo jih tudi govorice, ki se širijo med zaposlenimi v strokovnih službah, da so prav politično motivirane igre pripomogle k ustvarjanju okoliščin, v katerih je generalni direktor sam ponudil sporazumen dogovor o odstopu. "Upravičeno sumimo, da tudi tokrat bo prišlo zgolj do zamenjave imena in priimka na vrhu Pošte, poslovni model vodenja Pošte pa bo ostal nespremenjen. Skrbi nas dejstvo, da se na usodo skoraj 8000 zaposlenih v Skupini Pošte Slovenije pozablja oziroma obravnava le kot strošek v bilanci," so zaskrbljeni.
"Postopoma nas želijo zamenjati z najemanjem zunanjih izvajalcev oziroma s prekarnimi delavci"
Kot so v preteklosti že opozarjali, nastajajoči poslovni modeli Pošte kažejo na to, da se zaposlene želi postopoma zamenjati z najemanjem zunanjih izvajalcev oziroma s prekarnimi delavci. "Zato smo se in se še bomo zoperstavljali spornim praksam, ki pomenijo razvrednotenje našega poklica," so še odločeni. Spomnili so, da se je morala zaradi takšnega poslovnega modela zunanjih izvajalcev v preteklosti posloviti Luka Koper, ko se je izkazalo, "da temelji na dobičkih, zgrajenih na plečih izkoriščanih delavcev".
"Naši zaposleni so s stanjem na pošti in odnosom lastnika vse bolj nezadovoljni in če želimo svojim sodelavcem še kdaj pogledati v oči, smo dolžni reagirati. In tako, kot smo se v preteklosti že spopadli z izzivi, se bomo spopadli tudi z izzivom politične brezbrižnosti do nas. Delavci Pošte imamo bistveno večjo pripadnost poklicu in podjetju od politično nastavljenih ljudi in smo že dokazali, da znamo stopiti skupaj, če je potrebno tudi s stavko ali zamrznitvijo dela," so sklenili.
Za odziv smo prosili tudi upravo Pošte Slovenije, a odgovora za zdaj še nismo prejeli.
KOMENTARJI (69)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.