Se Sloveniji obeta Neapelj?

''V slovenskem prostoru obratuje večje število komunalnih deponij, večina pa še nima okoljevarstvenega dovoljenja. Zaradi tega visi nad nekaterimi deponijami grožnja, da bodo dobile prepoved odlaganja komunalnih odpadkov, ne glede na posledice, ki bodo nastale zaradi tega. Ali imamo na obzorju slovenski Neapelj?'' se sprašujejo v Zbornici komunalnega gospodarstva.

Prejšnji teden so namreč sporočili, da je okoljska inšpekcija v torek zaprla odlagališče odpadkov v CERO Špaja dolina, s katerim upravlja komunalno podjetje iz Grosuplja. Kot poudarjajo, je inšpekcija to storila kljub dejstvu, da Agencija RS za okolje (ARSO) še vedno odloča o izdaji okoljevarstvenega dovoljenja.

''Ker so v povsem enakem stanju praktično skoraj vsa slovenska odlagališča, bomo v okviru Zbornice komunalnega gospodarstva storili vse, da zaščitimo interese komunalnih podjetij, ki izvajajo javno službo ravnanja z odpadki, posredno pa tudi občane, za katere ta podjetja izvajajo storitev deponiranja komunalnih odpadkov,'' zagotavljajo v zbornici.

Kot je zapisal direktor zbornice Dušan Butina, se vse to dogaja v času, ko so zamrznejne cene komunalnih storitev. Po njegovem tudi sprejeta zakonodaja o organih upravljanja komunalnih podjetij, brez sodelovanja socialnih partnerjev, nakazuje namero oblasti, da korak po korak izbriše delujoče komunalno gospodarstvo. ''Danes je padla Špaja dolina, jutri bodo padla vsa odlagališča v Sloveniji, pojutrišnjem pa bo padlo komunalno gospodarstvo,'' pravi.

Kje bo šest občin in okoli 55.000 prebivalec zdaj odlagalo mešane komunalne in azbestno cementne odpadke, se sprašujejo v zbornici in dodajajo, da na območju Slovenije ni mogoče zagotoviti obdelave mešanih odpadkov pred odlaganjem v obratu, ki bi imelo pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje.

Storili vse za najboljše ravnanje z odpadki

''Izvajalec javne službe v Grosupljem je v okviru svojih pristojnosti in odgovornosti skupaj z občinami Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje v dosedanjih postopkih izvedel vse postopke in aktivnosti za najboljše ravnanje z odpadki. Na ARSO so predložili vlogo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja z vso potrebno predpisano dokumentacijo. Z NLB so se tudi dogovorili o načinu zagotovitve finančnega jamstva za prvo leto obratovanja, glede na amortizacijski izračun ARSO za obdobje odlaganja, zapiranja in 30 let po zapiranju,'' so zapisali v zbornici in dodali, da so pridobili tudi soglasja vseh treh občinskih svetov in oblikovali ter zagnali regijski center z odlagališčem za 55.000 prebivalcev. Prav tako so z občinami Ribnica, Sodražica in Loška dolina podpisali pogodbo o odlaganju odpadkov na odlagališče CERO Špaja dolina ter s 1. januarjem letos tudi začeli izvajati pogodbene obveznosti. ''Podpisali so pridružitveni sporazum z RCERO Ljubljana o vključitvi vseh šestih občin v sistem MBO in tudi druge sisteme ravnanja z odpadki po izgradnji, predvidoma leta 2014,'' dodaja Butina.

Kot še pravi, so tudi na okoljski inšpektorat pravočasno vložili vlogo za odlog izvršbe zaprtja odlagališča do izdaje okoljevarstvenega dovoljenja oziroma do operativnosti RCERO Ljubljana, vendar odgovora do danes še niso prejeli. Zbornica je prošnjo, da se o problemu zapiranja deponij pogovori s predstavniki izvajalcev, naslovila tudi na okoljskega ministra Roka Žarnića, vendar jim minister do sedaj še ni odgovoril.

V parlamentu, kjer je o tej problematiki razpravljal tudi odbor za okolje, so predstavniki ministrstva dali obljubo, da bodo našli začasno prehodno rešitev za nastali problem, vendar so prvo deponijo kljub temu zdaj zaprli.

''Ker menimo, da upravni organ v doglednem času še ne bo izdal okoljevarstvenega dovoljenja, in ker ni pričakovati odločitve pristojne okoljske inšpekcije o preklicu izvršbe, obveščamo javnost, da bomo dali pobudo, da izvajalci nadaljujejo z obratovanjem odlagališč do končne odločitve ARSO glede pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja. Zagrožena kazen za nadaljevanje odlaganja predstavlja bistveno nižji strošek, kot škoda, ki bi nastala občanom zaradi neodlaganja komunalnih odpadkov. Ministra za okolje in prostor pa pozivamo, da sede za mizo s predstavniki izvajalcev dejavnosti, da v dobro prebivalcev Slovenije in v skupnem interesu najdemo rešitev za nastali položaj,'' so še zapisali v zbornici.

Odgovor okoljskega inšpektorata

Glavna inšpektorica PS za okolje in prostor Aleksandra Velkovrh je povedala, da so letos spomladi sistematično pregledali praktično vsa odlagališča, približno 30, in na skoraj vseh so ugotovili, da ni utrezne obdelave, ki je bila v osnovi predpisana že leta 2006. ''Ker do sedaj ni bilo nikogar, ki bi pritisnil na komunalna podjetja, se pač v tej smeri ni dovolj dogajalo, zato smo dobili neke odločbe, da je potrebno zagotoviti obdelavo odpadkov,'' je povedala.

Večina komunalnih podjetij je tako pristopila k reševanju težave in zato zanje ne bo finančnih sankcij. O zaprtju Špaje doline pa je bil izdana odločba. Inšpekcijski postopek so tam začeli že pred dvema letoma, ko so ugotovlili, da so problem izcedne vode, zato dovoljenja niso dobili, datum pa so že dvakrat prestavili. Ob ponovnem preverjanju stanja so ugotovili, da je izcedne vode še vedno treba urediti, zdaj pa, po posredovanju inšpekcije, ki je pripomogla k temu, da so našli tehnično rešitev, ki ni pretirano draga in je izvedljiva, čakajo, da se to uredi. Morda bo to urejeno še letos in takrat bo postopek pri nas ustavljen in deponija bo dobila dovoljenje, je povedala Velkovrhova in dodala, da bodo še vedno preverjali, kako je z obdelavo podatkov.