Še ena zlata najdba: v Črnomlju nažličkali zlatnik

Izkopavanja na Ulici Mirana Jarca v Črnomlju pod vodstvom Alenke Jovanović in Slobodana Olića potekajo že od spomladi 2018. Od cerkve sv. Petra, kjer je bila na območju nekdanjega mestnega pokopališča odkrita množica srednjeveških in novoveških grobov (1300–1806), pa vse do trga pri cerkvi sv. Duha, je na plan prišlo veliko zanimivih najdb, je zapisal zgodovinar Janez Weiss, vodja Mestne muzejske zbirke Črnomelj. Pridobili so tudi novo mikrotopografsko podobo mesta v preteklosti. "Ta marsikje preseneča in dopolnjuje naše razumevanje razvoja Črnomlja," pravi Weiss.

Je pa arheologom zagotovo zelo polepšala dolgotrajna izkopavanja ponedeljkova najdba, ko je Jovanovićeva pri pregledu poznoantične plasti našla zlati kovanec. Ta spada v čas pozne antike, ko je bilo krščanstvo že uradna vera rimskega imperija, in nosi tudi temu primerno simboliko.

Kot pojasnjuje Weiss, je preliminarna terenska ocena, da gre za kovanec tipa tremissis ('tretjinec'), ki pomeni 'tretjino (denarne) enote'. Polni zlati kovanec solidus je namreč imel težo 4,5 g zlata, tremissis pa okoli 1,5 g. Tovrstni kovanci so prišli v plačilni promet ob koncu 4. stoletja našega štetja za časa cesarja Teodozija (I.) Velikega (379–395) in so obstali v uporabi še stoletja po propadu rimskega cesarstva.

Kaj je upodobljeno na zlatniku?

"Na sprednji strani (avers) je po klasičnem rimskem vzoru upodobljen cesar s tiaro, okoli katerega se vije težko berljiv napis. Očitna je začetna formula DN (D[ominus] N[oster]), 'Naš gospod', kateri sledi izjemno težko berljivo ime vladarja. Zdi se, da beremo črke LIBSEV, kar bi pomenilo LIB[ius] SEV[erus], ime rimskega cesarja med letoma 461 in 467, vendar to ni gotovo. Napis se zaključi s formulo AVG (AVG[ustus]), 'prevzvišeni', kar je vladarski naziv. Osrednje polje zadnje strani (revers) zajema križ, okoli katerega je lovorjev venec, spodaj pa napis COMOB, ki pomeni COM[itatus] OB[ryziacum] in označuje novce, kovane iz čistega zlata v cesarski kovnici oziroma na cesarskem dvoru."

Kot je za 24ur.com pojasnil Weiss, je kovanec trenutno pri podjetju ARHOS, d. o. o., ki ga bo skupaj z ostalimi najdbami ob koncu izkopavanja moralo oddati v hrambo in inventarizacijo pristojnemu pokrajinskemu muzeju, to je Belokranjski muzej Metlika (BMM), kjer bo kovanec shranjen v njihovih depojih. "Glede na stanje kovanca, videti je namreč, kot da je bil narejen včeraj, domnevam, da večjih restavratorskih posegov ne bo potrebnih. Kje bo kovanec razstavljen, je dolgoročno odvisno od BMM in dogovora med BMM ter občino Črnomelj. Načela modernega muzealstva trdijo, da je optimalna rešitev, če so najdbe razstavljene v kontekstu ožjega okolja, kjer so bile odkrite. Tako bi tudi kovanec potemtakem spadal v Mestno muzejsko zbirko Črnomelj ali v kateri drugi razstavni prostor občine Črnomelj, kjer bi in situ opominjal na pomen in 'bogastvo' poznoantične naselbine v Črnomlju," pravi Weiss, ki dodaja, da bodo izkopavanja na tej lokaciji končana v kratkem. Na vprašanje, ali si obetajo še več podobnih najdb, pa odgovarja: "Na podobne najdbe seveda upamo, vendar si ne bi drznil ničesar predvidevati."

Najdba zlatega novca je izjemno zanimiva in dragocena. "Ta poznoantični kovanec se pridružuje izjemno pomembni najdbi na Pezdirčevi njivi pod Kučarjem, kjer je dr. Lucija Grahek odkrila keltski zlatnik iz 4. stoletja pred našim štetjem. Arheologija Bele krajine tako vedno znova preseneča in ponuja izjemne najdbe, ki jih še bo treba umestiti v zgodovino dežele," še pravi zgodovinar Weiss.