'Politični konsenz pomembnejši od izpolnjevanja rokov'

Slovenski politični vrh se je sestal na srečanju, na katerem so obravnavali nacionalni reformni program.

Vlada bo na pripombe opozicije na nacionalni reformni program počakala do srede. Poleg tega bo pri oblikovanju prihodnjih reform sodelovala tudi z opozicijo, je po današnjem sestanku političnega vrha dejal premier Borut Pahor. O stališču Slovenije glede sprememb na ravni EU bo razprava na odboru DZ, oblikovali naj bi tudi strokovni svet.

Kljub temu da bo Slovenija tako zamudila rok za posredovanje osnutkov nacionalnih reformnih programov, je za Pahorja pomembneje, da o tem v Sloveniji opravijo razpravo. "Moja odgovornost je oceniti, da mi je politično sodelovanje doma in oblikovanje političnega konsenza bolj pomembno od izpolnjevanja rokov za osnutke," je dejal in spomnil, da bo Evropska komisija programe sicer obravnavala v aprilu.

"Če bo šlo za strateške pripombe na dokument, si bo vlada vzela še dodaten čas, da premisli in se pogovori s predlagatelji," je dejal Pahor.

Proračun in pripravljene reforme, pri katerih opozicija ni sodelovala – pokojninska reforma, zakon o malem delu, interventni zakon – bo koalicija izpeljala sama. Pri prihodnjih reformah, med drugim pri zdravstveni in kmetijski reformi ter reformah javnega sektorja in trga dela pa si Pahor želi oblikovati partnerstvo, kakršnega je predlagal predsednik SDS Janez Janša, vendar do dogovora ni prišlo.

"Želel bi verjeti, da smo si danes pustili odprta vrata za naslednji dogovor," je dejal Pahor in dodal, da bi že med oblikovanjem besedila partnerstva z opozicijo sodelovali pri pripravi reform. Želi, da bi skupaj pripravili osnutke reformnega programa do leta 2020. "Čutim potrebo po večjem sodelovanju slovenske politike," pravi Pahor in dodaja, da bo imela prihodnja vlada zaradi dolgotrajnega okrevanja že težjo nalogo.

Erjavec in Žerjav sta se sprla

Predsednik DeSUS Karl Erjavec je sestanek zapustil še pred koncem. Kot je povedal, je vrh zapustil iz protesta zaradi izjav predsednika SLS Radovana Žerjava, da koalicija glede reform ne najde dogovora, da DeSUS izsiljuje, njen predsednik pa zganja populizem.

Vrh je bil namenjen dogovoru o nacionalnem reformnem programu in doseganju ciljev, ne pa obtoževanju, je dejal Erjavec. "Če je boj za pravične pokojnine populizem, sem pač populist, vendar ta vrh ni bil temu namenjen, zato nisem želel izgubljati časa," je dejal.

V opozicijskih SLS in SNS od sestanka niso pričakovali veliko. Predsednik SLS Radovan Žerjav se je pred sestankom vprašal, ali je koalicija sposobna reforme sprejeti, saj da bi morale v dveh letih mandata že biti sprejete. Predsednik SNS Zmago Jelinčič je dejal, da je na sestanek prišel, da "ne bi naredili še večjih idiotizmov".

Do aprila, ko je treba oddati končni dokument, tudi znotraj vlade še veliko razprav, možnost vpliva bo imela tudi opozicija, je še pred sestankom dejal predsednik Zares ter minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič. Program je po Golobičevih besedah zelo pomemben, ker "nas bo strogo zavezoval v prihodnje".

Janša: Sestanek zgolj zaradi forme

Predsednik SDS Janez Janša je današnji politični vrh ocenil kot sestanek zgolj zaradi forme. "Na tem sestanku ni bilo mogoče doseči niti dogovora o tem, da se kljub dvoletni zamudi podpiše partnerstvo za izhod iz krize ter da se na tej podlagi uskladi reforme," je poudaril Janša.

Pri omenjenemu dokumentu gre že za deveto reformno strategijo, ki jo je vlada naredila v zadnjih dveh letih, pravi Janša. Niti nekdanja komisija za program jugoslovanske stabilizacije, ki je delovala ob razpadu bivše države, ni bila tako produktivna v pisanju strategij, še dodaja.

Problem vseh teh strategij je v tem, da se jih večina ne uresničuje, podatki o realnem makroekonomskem stanju v državi pa kažejo, da je ta vedno slabši, opozarja Janša. Dodal je, da je edina resna stvar, s katero bi se v tem času morala ukvarjati vlada, ustvarjanje novih delovnih mest.

Opozicija ne želi biti rezervni glasovalni stroj

Janša meni, da problem Slovenije ni v oblikovanju programskih in strateških dokumentov, temveč v realnem stanju in nezadovoljivem delovanju slovenskega finančnega sistema. "Evropske države, ki so danes iz krize, so si najprej uredile bančni sistem in potem sprejemale protikrizne ukrepe, Slovenija pa tega ni naredila in je to še pred nami," je dejal.

Glede morebitne podpore pokojninski reformi Janša pravi, da opozicijske stranke ne želijo biti rezervni glasovalni stroj koalicije, kadar kakšna stranka ne podpre zakona ali reforme. SDS je sicer pripravljena sodelovati pri reformah, vendar na podlagi jasne zaveze, kakršna je bila razvojno partnerstvo v prejšnjem mandatu.

"Žal na to edino konkretno vprašanje in predlog, ki bi lahko kljub dvoletni zamudi pognal stvari naprej, vladna koalicija ni imela odgovora," poudarja Janša in dodaja, da je zakon o pokojninski reformi, ki je trenutno v parlamentu, zavožen projekt, v SDS pa so se pripravljeni usklajevati glede novega predloga zakona o pokojninski reformi.

Kresalova: manjka človeška dimenzija

V nacionalnem razvojnem programu po ocenah LDS manjka človeška dimenzija. BDP ne more biti edino merilo razvojne uspešnosti države, ampak mu je treba dodati faktor zadovoljstva življenja v državi, je danes po sestanku političnega vrha dejala predsednica LDS Katarina Kresal. Hkrati je poudarila nujnost vzpostavitve odprtega gospodarstva in reform.

Če želimo odprtost gospodarstva, pa moramo speljati reformo dela, pokojninsko in zdravstveno reformo, poudarja predsednica LDS. To po njenih besedah "mogoče na prvo žogo boli, ampak na dolgi rok bo to koristno za državo in za ljudi".

Svet modrih?

O stališču Slovenije glede morebitnih sprememb Lizbonske pogodbe želi premier doseči širši nacionalni konsenz, zato bo o tem med drugim razpravljal tudi odbor DZ za zadeve Evropske unije. Če se bo o spremembah razvila razprava na ravni EU, Pahor želi, da bi se o tem hkrati "širše politično" razpravljalo tudi v Sloveniji.

Stranke so danes po njegovi oceni podprle predlog predsednika republike Danila Türka, da bi v Sloveniji oblikovali poseben strokovni svet, "svet modrih", ki bi slovenski politiki neodvisno pomagal pri iniciativah Slovenije in mnenju Slovenije do predlogov drugih držav glede sprememb na ravni EU – oblikovanju mehanizma, ki bi preprečeval prihodnje krize.

GZS: Slovenija še vedno v kriznih razmerah

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pozdravljajo napovedano razpravo o nacionalnem reformnem programu, ''saj so razmere v slovenskem gospodarstvu zelo zapletene, za številna podjetja tudi nevzdržne''. ''Strukturne reforme so nujne, morajo pa biti hitre, preudarne in usmerjene v prave prioritete,'' pravijo na GZS.

''Opozarjamo, da je realnost daleč tako od prepričanja vlade kot sindikatov. Naša ocena, ki temelji na kalkulacijah, izračunih in dejstvih s terena, jasno kaže, da povprečna dodana vrednost na zaposlenega v slovenskem gospodarstvu močno zaostaja za tujino. V lanskem letu je bilo prek 135.000 zaposlenih v podjetjih s povprečno produktivnostjo 15.600 evrov bruto dodane vrednosti na zaposlenega, kar je močno pod mejo konkurenčnosti. Slovenija je po večini kazalcev močno pod evropskim povprečjem. Zaostajamo v prestrukturiranju, v vlaganjih v industrijske inovacije in IKT, v realizaciji ukrepov za energetsko učinkovitost, pri kadrih,'' so v sporočilu za javnost opozorili v GZS.

Po njihovih navedbah je Slovenija še vedno v kriznih razmerah. ''Zato bo zagotovo poleg nujnega prestrukturiranja v gospodarstvu treba izvesti korenite spremembe tudi v javnem sektorju, kar kljub političnim obljubam še vedno ostaja nerealizirano. Tako kot se je gospodarstvo moralo prilagoditi na petino slabšo raven poslovanja, se mora tudi država.''

V GZS poudarjajo, da bi moral najvišji politični vrh danes in v naslednjih tednih in mesecih prvenstveno razpravljati o novi razvojni politiki Slovenije, ki bo gospodarstvu dala nov zagon. Hkrati pa nemudoma sprejeti vse tiste strateške ukrepe, ki bodo omogočali realizacijo ambicioznih ciljev ter ne le razpravljati, ampak tudi dejansko izvesti nujne strukturne reforme.