Spanje slovenskih rjavih medvedov: v povprečju dremajo le 74 dni

Slovenski raziskovalci z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na biotehnoški fakulteti so v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije natančno raziskali potek zimovanja pri slovenskih rjavih medvedih, izsledke pa so objavili v ugledni britanski znanstveni reviji Journal of Zoology.

Ugotovili so, da rjavi medvedi pri nas za zimski dremež uporabljajo predvsem kraške jame in spodmole, kjer v povprečju preživijo 74 dni na zimo. To pa je precej manj, kot rjavi medvedi v drugih državah, razlog pa najverjetneje tiči v zimskem krmiljenju s koruzo.

Najdlje je spala medvedka z Nanosa, kar 142 dni  

V času pomanjkanja hrane, torej v zimskem obdobju, rjavi medvedi preživijo v brlogih, saj na tak način, ko mirujejo, varčujejo z energijo. Rjavi medvedi ne zaspijo tako trdno kot polhi in svizci, temveč bolj dremajo, iz dremeža pa se lahko kadarkoli tudi zbudijo.

Ekipa raziskovalcev je spremljala 17 rjavih medvedov, poleg poteka zimovanja jih je zanimalo tudi, kaj počnejo, ko ne spijo. Telemetrično spremljanje je raziskovalcem omogočilo tudi, da so lahko natančno locirali in popisali medvedje brloge.

Medvedi so se v večini primerov zavlekli v kraške jame in spodmole, samec iz Kočevskega roga pa si je gnezdo naredil v gostem smrečnem nasadu. Med jamami, večina jih je na težko dostopnem kraškem terenu, medvedje najraje izbirajo tiste z majhnim vhodom – povprečno je bil vhod v jamo širok le 62 centimetrov.

Podobno kot drugod po svetu samci povprečno prespijo 57 dni, samice pa 82 dni. V brlogu se je najdlje zadržala medvedka z Nanosa, ki je v jami ostala 142 dni in tam polegla tudi mladiče. Na medveda v brlogu lahko naletimo od sredine oktobra do konca aprila, kar je priporočljivo upoštevati, če se odpravljamo na obisk jam.

Slovenski medvedi se zbujajo in zapuščajo brloge 

A v nasprotju z medvedi po svetu so se slovenski med zimo veliko zbujali in zapuščali svoje zimske domove. Kot so zapisali raziskovalci, je primerjava z raziskavami po Evraziji in severni Ameriki pokazala, da so slovenski medvedi v brlogu bistveno manj časa, in sicer samice za 45 odstotkov manj, samci pa za 56 odstotkov manj, kot bi pričakovali glede na našo geografsko širino. Edini medvedi, ki tako kot naši odstopajo od povprečja, so  na otoku Kodiak na Aljaski, a ti imajo večji del zime dostop do energijsko bogate hrane, lososov.

Raba krmišč s koruzo se poveča za 61 odstotkov

Da bi ugotovili, zakaj naši medvedi spijo manj kot drugi, so raziskovalci preverili, kaj počnejo v zimskem času, ko ne spijo. "Slovenski medvedi velik del časa preživijo na krmiščih s koruzo, ki so prvenstveno namenjena odvračanju medvedov od naselij," so zapisali v sporočilu za javnost.

V primerjavi s preostalimi deli leta, ko ostajajo budni, rabo krmišč v zimskem času povečajo za 61 odstotkov. Zato sklepajo, da je koruza verjetno glavni razlog za skrajšano zimovanje oziroma pogostejše prekinitve zimskega spanja.

Zaradi koruze tudi višja rodnost

Slovenski medvedi so znani tudi po najvišji rodnosti te vrste v svetu. Tudi to je verjetno povezano s krmiljenjem, ugotavljajo raziskovalci. "Večja rodnost vodi tudi v potrebo po večjem odstrelu, če se želi populacijo ohraniti na stabilni ravni," so še zapisali. Da bi zmanjšali vplive krmiljenja na naravne cikle medveda, strokovnjaki priporočajo opustitev ali zmanjšanje krmiljenja medvedov pozimi.