'Ne vidim nobene črne luknje'

Pred preiskovalno komisijo DZ, ki preiskuje izdajanje in financiranje brezplačnikov Slovenski tednik in Ekspres, sta danes stopila nedavno razrešena člana nadzornega sveta Pošte Slovenije Drago Bahun in Darinka Virant ter Anja Dobaj, zaposlena na Pošti Slovenije.

Revizija se je ukvarjala z zakonitostjo

Revizija poslovanja med Pošto Slovenije in izdajateljem brezplačnika Slovenski tednik podjetjem Progresija se je v prvi vrsti ukvarjala z zakonitostjo in transparentnostjo, na vprašanje, ali se je pregledovala gospodarnost poslovanja, odgovarjata prvi nadzornik Pošte Drago Bahun in nekdanja nadzornica Darinka Virant.

Oba med zaslišanjem ponavljala, da se je sodelovanje med Pošto in Progresijo dogajalo v času mandata nadzornega sveta, ki je deloval pred njimi. Kot je pojasnil Bahun, so se za revizijo poslovanja s Progresijo na Pošti odločili, ko so prejeli anonimke z navedbami o nepravilnostih. Navedbe se niso nanašale le na Progresijo, temveč so bile širše, Progresija pa je bila le del revizije. Po Bahunovih besedah jih je zanimala transparentnost in zakonitost delovanja poslovodstva v celoti, ne samo glede Progresije, in da so pri zadevi "šli v drobovje".

Navedbe iz anonimk ovržene

Po reviziji so bile navedbe iz anonimk ovržene, je pojasnil Bahun in po številkah sodeč "ne bi mogel reči, da posli niso bili gospodarni". "Posel je bil transparenten in ne vidim nobene črne luknje," je dejal. Obenem je Bahun predlagal, naj se na zaslišanje povabi poslovodstvo, ki bo predstavilo podrobnosti iz posla s Progresijo. Predsednica revizijske komisije, ki je pregledovala omenjeni posel in nekdanja nadzornica Virantova pa je dodala, da je bil cilj nadzornega sveta "gledanje naprej", ne pa oziranje na posle iz preteklosti.

Virantova je še razložila, da se komisija ni ukvarjala z vsakim dokumentom, temveč so delo razdelili strokovnim službam, ki so po pregledu pripravile poročila. In tukaj je nastopila zaposlena na Pošti Slovenije Anja Dobaj, sicer sorodstveno povezana s svetovalcem v kabinetu nekdanjega premierja Janeza Janše Borutom Petkom, ki ga mediji omenjajo v zvezi z brezplačniki.

Dobajeva je potrdila, da je v času pripravništva na Pošti odprla podjetje Modernizem, a ga je maja 2008 prepustila Borisu Krambergerju. Predsednica komisije Melita Župevc (SD) jo je vprašala, ali ve, da je podjetje Modernizem oglaševalo v Slovenskem tedniku. Dobajeva je odgovorila, da ne in da je bila zgodba z Modernizmom zanjo zaključena maja 2008.
 

Prijave v zvezi z brezplačniki

Na prejšnji seji je namreč nekdanji predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos dejal, da je komisija Pošto vzela pod drobnogled.

Komisija je med julijem 2008 in septembrom 2009 dobila več prijav v zvezi z brezplačniki, zato so odprli preiskavo, a suma korupcije niso ugotovili. Obrnili so se tudi na Pošto Slovenije, od koder so jim sporočili, da so v zvezi s poslovanjem s podjetjema, ki sta izdajala brezplačnika, opravili revizijo, ki ni pokazala nepravilnosti. Rezultate komisije je potrdil tudi nadzorni svet družbe.

Letos julija je na komisijo prispelo novo pismo in komisija je ugotovila, da jim Pošta ni posredovala vseh potrebnih dokumentov. Tako sta na dopoldansko sejo komisije vabljena do nedavnega še predsednik nadzornega sveta Bahun ter Virantova in Dobajeva.

V SDS opozorili na druge brezplačnike

V SDS pa so medtem komisiji predlagali, naj začne preiskavo pri "svojih političnih očetih". Opozarjajo na izhajanje brezplačnika Predsednik v času predsedniške kampanje leta 1992 in domnevne nepravilnosti, povezane s tem. "Tako bomo lahko znova poslušali koalicijsko mašinerijo, ki v maniri nekdanjega režima razglaša svojo – edino – pravo resnico“, so glede današnje seje zapisali v SDS na spletni strani.

"Iz dokumentov v priponkah je več kot očitno, da so bili politični očetje današnje koalicije vpleteni v dokazljive davčne nepravilnosti in da bi jih najraje pospravili v zaprašene arhive. Tudi zato verjamemo, da bo politično enobarvna preiskovalna komisija nemoteno nadaljevala svoje delo v smeri vzdrževanja dvojnih meril in napadanja opozicije,“ so dejali.

Menijo, da je Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje leta 1993 in 1994 "ob reviziji Studia Marketing, ki je za tedanjega predsedniškega kandidata Kučana opravljal marketinške storitve, ugotovila, da je podjetje ob izvedbi volilne kampanje utajilo davke v višini 6 milijonov tedanjih tolarjev, skupaj z zamudnimi obrestmi pa v višini 17,1 milijona tolarjev (danes 71.357 evrov)", so še zapisali.