Konstruktivna nezaupnica: Janševa vlada uspešno prestala glasovanje

Izredna seja o predlogu nezaupnice vladi Janez Janše se je začela ob 10. uri, sklenila pa okoli 21. ure. Po zaključeni razpravi je potekalo tajno glasovanje, rezultati pa so bili znani v roku dobre pol ure.  Da bi predlog uspel, bi ga moralo podpreti najmanj 46 poslancev, toda Erjavec jih je zbral le 40. Od 53 prevzetih glasovnic, pa jih je bilo sedem proti in šest neveljavnih. 

Erjavec je po koncu štetja dejal, da obžaluje, da je bilo samo 40 glasov, saj "pričakoval sem jih 43". Po njegovem je očitno, da se poslanci in poslanke strinjajo z aktualno politiko, in da očitno Slovenija še ni zrela za spremembe. "Razmerja sil so sedaj v državnem zboru jasna," je še dodal in apeliral na volivcev na prihodnjih volitvah. 

"Vemo, da se nezadovoljstvo med ljudmi širi, da se prebivalstvo ne strinja z aktualno politiko," je še dodal. "Ura resnice" pa bo prišla takrat, ko se bodo ljudje ponovno podali na volitve. 

"Sicer pa moja vrnitev v politiko bo zlasti temeljila na tem, da konsolidiram stranko DeSUS. Nenazadnje vodil sem jo 15 let. Zame je bilo vedno bistveno, da je stranka DeSUS parlamentarna stranka. Zdaj je čas, da stranko pripravim na volitve, ko pač te bodo." O tem, kdo ni dal glasov, pa je povedal, da ne želi špekulirati. 

Na vprašanje, ali bo DeSUS z Janševo vlado sklenik nek "pakt o nenapadanju" je Erjavec dejal, da ne bodo nasprotovali rešitvam, ko bo šlo za upokojence oziroma za kakršnekoli druge dobre rešitve, toda to še ne pomeni, da podpirajo Janševo vlado. 

Predsednik vlade Janša se je odvzal takoj po razglasitvi rezultatov in sporočil, da "za KULicijo niso niti vsi iz strank SD, Levice, LMŠ in SAB", saj so zbrali "pičlih 40" glasov. 

Po koncu maratonskega dne so se odzvali tudi v Levici, kjer so zapisali, da se z DeSUSom dogaja enakot kot se je leta 2014 s strano SMC, ki je leta 2014 "prevzela oblast na krilih antijanšističnih obljub o novih obrazih in etiki v politiki", šest let kasneje pa omogočila Janševo vlado. DeSUS, "ki je do zadnjega delal cirkus iz tega, kako se bodo odločili njihovi poslanci – in na koncu se je izkazalo, da nad njimi nimajo vpliva ne volilci ne stranka ne predsednik."

Dodali so še, da so še naprej na strani tistih, ki so jih vladni koronapaketi in odloki pozabili ter "ogrozili ali vzeli njihove službe, zdravje, celo življenja". "Bojev v naslednjih mesecih ne bo manjkalo. Mi dajemo svojo besedo, da bomo v njih sodelovali – v parlamentu in zunaj njega."

V KUL obžalujejo neuspeh konstruktivne nezaupnice 

V strankah KUL obžalujejo neuspeh konstruktivne nezaupnice vladi Janeza Janše in napovedali so nadaljnje sodelovanje v opoziciji, med drugim ob razpravah o vloženih interpelacijah. Predsednik LMŠ Marjan Šarec je po glasovanju ocenil, da je originalna zasedba KUL opravila svojo nalogo in se nima česa sramovati. Po njegovi oceni problem ni bil v ponujenem mandatarju, prvaku DeSUS Karlu Erjavcu.

Kot je namreč pojasnil v izjavi v DZ, bi bil rezultat isti ne glede na mandatarja, če poslanci večinsko ne vidijo, "da gre država v napačno smer". Ob tem je še dejal, da če predsednik DeSUS nima podpore svojih lastnih strankarskih poslancev, jih prav tako ne bi imel kdo drug, ki ne bi bil član stranke DeSUS. Je pa ob tem izrazil svoje nestrinjanje s "taktiko čakanja na prestopnike z druge strani".

Opozicijo zdaj čakajo vložene interpelacije, tako da bo imela še veliko dela in priložnosti za sodelovanje, je spomnil Šarec, medtem ko, vsaj kar se tiče LMŠ, o novem poskusu konstruktivne nezaupnice v tem mandatu ne razmišljajo.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je zagotovil, da so vsi poslanci SD glasovali za nezaupnico. Dodal je, da je pričakoval več glasov, a da je zdaj naloga tako koalicijske kot tudi opozicijske politike, da rešuje probleme, ki pestijo državljane.

Tudi predsednica SAB Alenka Bratušek je zagotovila, da so vsi njeni poslanci glasovali za nezaupnico. Po njenih besedah je danes Slovenija dobila možnost, "da stopi nazaj na pravo pot, pot spoštovanja ustave, pravne države, človekovih pravic, predvsem pa spoštovanja", a poslanci te možnosti po večini niso izkoristili

Če bi imela vlada trdno večino, bi bilo vsaj 46 glasov proti, tako pa jih je bilo proti le sedem, kar je po oceni Bratuškove pomenljivo.

V razpravi o nezaupnici različne ocene dela vlade

Opozicijske LMŠ, SD, Levica, SAB in DeSUS so konstruktivno nezaupnico ponovno vložile v sredo. Medtem ko je bilo pod januarskim predlogom podpisanih 42 poslancev, pa so predlog to pot vložile z 10 poslanskimi podpisi. Karl Erjavec je vseskozi verjel v uspeh nezaupnice in podobno kot predsedniki drugih strank KUL poudarjal, da bodo poslanci glasovali o tem, ali se strinjajo z Janševo politiko ali želijo spremembo.

Na razpravi je bilo slišati cel kup očitkov, kdo je kriv za smrti zaradi epidemije, pa kdo ni zgradil domov za starejše in kdo Slovenijo potiska v smeri avtokratskih držav. Premier Janša je dejal: "Prvi razlog je to, da ima Slovenija osmo najstarejše prebivalstvo na svetu." Burno se je odzval Robert Pavšič iz LMŠ, češ, da je izjava bila arogantna in zanjo ne najde besede. "Iz ust predsednika smo slišali, da so krivi ljudje sami, ker so stari." 

SMC-jeva poslanka Monika Gregorčič je priznala, da jih je drugi val novega koronavirusa res nekoliko presenetil, toda po njenih besedah, je presenetil tudi vse evropske države. Na njene besede je Jani Möderndorfer iz LMŠ odgovoril: "Brez zamere, spali ste kolegica Monika, spali ste tri mesece. Hodili ste na dopust in mislili, da bo vsega konec."

Po jegovi oceni predstavniki koalicije v obrambi vlade niso postregli z argumenti, pač pa so se posluževali osebnih diskreditacij. Predsednik vlade pa je bil po njegovih besedah "vsakič, ko je postal predsednik vlade, hujši". Navedbe o tem, kako je dober Janša organizator in kako se znajde v kriznih situacijah, so po mnenju Möderndorferja "pravljice za lahko noč". "Je pa mojster v ustvarjanju kriznih situacij," je pripomnil. 

Kandidat za mandatarja, predsednik DeSUS Karl Erjavec je v sklepnem dnevu razprave ponovno nagovoril poslance in dejal, da glas zanj "ne bo proč vržen glas", pač pa bo ta glas državo popeljal na pravo pot, med države jedrne Evrope, na pot držav, kjer je "vladavina prava svetinja, kjer je policijsko delo neodvisno od aktualne politike" in ljudje ne bodo živeli v takšni negotovosti, je navedel.

Moderndorfer je v imenu predlagateljev kot neresnično označil Janševo trditev, da je delež umrlih med okuženimi s covidom-19 v Sloveniji boljši kot v nekaterih jedrnih državah EU. Kot je dejal, smo v Sloveniji "svetovni prvaki v tem, kako so starostniki umirali v naši državi". Od Janše pričakuje, da se za to opraviči in da ima "vsaj malo dostojanstva do umrlih in njihovih svojcev", saj so umrli zaradi neukrepanja vlade. "Prišel bo trenutek, ko se bomo pogovarjali tudi o tej odgovornosti," je še napovedal.

Poslanca SD Dejan Židan in Predrag Baković sta vladi med drugim očitala veliko zadolževanje in sporne kadrovske menjave v ključnih ustanovah, poslanec Levice Miha Kordiš pa je bil oster do vladnega spopadanja z epidemijo covida-19 v domovih za starejše. 

Koordinator Levice Luka Mesec pa je opozoril na sovraštvo, ki uničuje družbo in se "vsipa z vrha". "Slovenija še nikoli ni bila tako sprta, tako razdeljena, v takem kaosu, da se ljudje ne morejo več niti strinjati, ali je danes nebo zunaj modro ali rumeno," je poudaril. Drugi znak za alarm bi moralo biti po njegovih besedah dejstvo, da je pravna pravna država tako rekoč suspendirana, tretji znak pa, da v tej vladi nihče več za nič ne odgovarja.

Poslanec LMŠ Aljaž Kovačič je bil kritičen do ukrepov področju mladih, izobraževanja in športa, njegova poslanska kolegica Jerca Korče pa je izpostavila, da med razpravo v dvorani ni bil prisoten ne Janša ne kateri od ministrov.

Poslanec SDS Branko Grims je stranke KUL označil kot "koalicijo sovraštva", ki da je odgovorna za razpihovanje nemirov in protestov ter nespoštovanje vladnih ukrepov. Na to je odgovorila predsednica SAB Alenka Bratušek, ki meni, da se ljudje ukrepov ne držijo zato, ker vladi ne verjamejo. V SAB, kot je dejala, ljudi vedno pozivajo, da je ukrepe treba spoštovati, a bi moral premier "to najprej povedati svojim ministrom".

Aktualna vlada pa medtem dela dobro, je ocenilo več koalicijskih poslancev. Poslanec SDS Jure Ferjan je med drugim izpostavil osem protikoronskih zakonov, ki so po njegovih besedah eni boljših v EU in svetu. "Kar je najbolj pomembno, ukrepi delujejo," je še dodal. Poslanka NSi Tadeja Šuštar pa je izpostavila delovanje ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja, ki je po njenih besedah od prvega dne mandata dejavno vključen v pripravo ustreznih ukrepov in nadzor v domovih za starejše, za oskrbo starejših pa se v njegovem mandatu namenja petkrat več sredstev javnih in evropskih sredstev od leta 2008.

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je izrazil skrb nad močno razdeljenostjo družbe ter levimi in desnimi ekstremizmi. Robert Polnar, ki so ga izključili stranke, a ostaja član poslanske skupine DeSUS, pa je menil, da gre s tako zamišljeno in predstavljeno nezaupnico za diskreditacijo političnega prostora. Do konstruktivne nezaupnice je bil v kratki razpravi kritičen tudi poslanec in predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti.

Predsednik LMŠ Marjan Šarec je odgovoril na obtožbe, da je v času epidemije neodgovorno rušiti vlado. "Obratno je. Prav zaradi epidemije, ki je vlada ne zna ali noče zajeziti, je konstruktivna nezaupnica odgovorno ravnanje. In prav zaradi krize, ki jo vlada razume kot alibi za lastno preživetje, je menjava nujna," je opozoril. 

Poslanec DeSUS Jurij Lep pa je pojasnil, zakaj je stranka izstopila iz koalicije. Kot je dejal, se je sicer v času, ko so bili del koalicije, veliko naredilo za upokojence, a je bilo preveč odpiranja ideološkim tem in razprtij. V DeSUS so z vstopom v Janševo vlado želeli preseči delitve na leve in desne, kar jim je do določene mere uspelo, ko so opozarjali na nekatere "zdrse". Njihov glavni očitek Janševi vladi pa je, da "kot korektni koalicijski parterji nismo imeli prav nobenega vpliva pri oblikovanju odločitev".

Zaradi nestrinjanja z obstoječo vlado se je na Trgu republike zbralo okoli 200 protestnikov. Ti so ob 17. uri pred poslopje parlamenta prišli s transparenti in izdelanimi lutkami slovenskih poslancev, s čimer so sporočali, da vse niti v rokah drži predsednik vlade. Protestniki so na Trgu republike razprostrli tudi pano, na katerega so zapisali imena poslancev SMC in DeSUS, pod njih pa pripisali "Gledamo vas". Z napisi so jih obenem opozarjali, da imajo "zadnjo priložnost".

Erjavec je računal na vsaj 43 glasov

Kandidat za predsednika vlade Erjavec je ob prihodu na izredno sejo DZ o predlogu nezaupnice vladi Janeza Janše povedal, da ima mešane občutke, vendar je zadovoljen, da je konstruktivna nezaupnica vložena in bodo poslanci odločali o prihodnosti Slovenije. Kot je dejal, težko ocenjuje, kakšna bo podpora, računal pa je najmanj na 43 glasov.

"Danes imajo poslanci priložnost, da morda spremenimo to pot. Bomo videli, kaj bo prinesla razprava in kaj glasovanje," je še pred sejo DZ v izjavi novinarjem povedal Erjavec.

V predstavitvi programskih zasnov vlade je izpostavil, da bo nova vlada krepila zaupanje v vse tri veje oblasti, v stroko in v znanstveno dokazana dognanja. Obljubljal je, da bo politika nove vlade usmerjena v krepitev zaupanja državljanov, njen cilj pa bo "narediti Slovenijo zopet normalno državo", je dejal.

V uvodnem nagovoru na seji je izpostavil, da želijo vlagatelji konstruktivne nezaupnice oblikovati novo vlado, katere cilj bo zaustavitev denormalizacije države. Spomnil je, da je v naši parlamentarni zgodovini vlaganje konstruktivnih nezaupnic zelo redko, vložena pa da je zato, ker smo se znašli v prelomnem trenutku za prihodnost naše države, saj se soočamo s pandemijo in poskusi vlade, da uveljavi avtoritarno demokracijo.

Poslanci se bodo po njegovih besedah danes odločali med avtoritarno Slovenijo in normalno, ustavno in demokratično Slovenijo. "Danes ne odločate o Karlu Viktorju Erjavcu," je kandidat za predsednika vlade dejal poslancem. Po njegovem prepričanju namreč odločajo o tem, ali bodo dopustili, da bo aktualna vlada še naprej slabila demokratične pridobitve zadnjih 30 let.

Današnje glasovanje o konstruktivni nezaupnici je "zadnja priložnost, da državo zaščitimo pred brezobzirno in skrajno politiko SDS", pa je v imenu predlagateljev poudaril vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović. Vprašal se je, ali bo dovolj poslancev "na pravi strani zgodovine", ki bodo glasovali za normalno sedanjost in prihodnost.

Janša predlagateljem očita nagajanje

Premier Janez Janša je predlagateljem konstruktivne nezaupnice iz KUL na seji DZ dejal, da zapravljajo čas in denar davkoplačevalcev. Prepričan je, da je aktualna vlada naredila bistveno več od prejšnje, in to v bistveno krajšem času in težjih pogojih pandemije. "Slovenski državljani to vedo, tudi čutijo v žepih," je prepričan.

Kot je dejal Janša, je v predlogu konstruktivne nezaupnice le "pet odstotkov tega, kar naj bi bil program, ostalo pa je kritizerstvo". Naštevanje, kaj bi naredili, če bi imeli vlado, po njegovem prepričanju zveni komično. Ob tem je spomnil, da jih je bilo v prejšnji koaliciji več, kot jih je danes, pa "ni bilo nič od tega". "Zdaj kar naenkrat pa bo? Od kje?" je vprašal.

Glede očitkov o nespoštovanju demokracije je dejal, da je bil indeks demokracije v Sloveniji v času, ko je on vodil vlado, višje kot takrat, ko so vlade vodili premierji iz strank, ki so predlagateljice konstruktivne nezaupnice. Aktualnemu kandidatu za predsednika vlade Karlu Erjavcu pa je očital, da je od vseh predsednikov strank v KUL na parlamentarnih volitvah dobil najmanj glasov, čeprav je takrat kandidiral kot dolgoletni minister.

Predlagateljem je očital nagajanje. Ob tem pa dodal: "Se bomo pač še enkrat prešteli, nobenega problema." 

Med drugim je Janša odgovoril tudi na očitke o neučinkovitem spopadu zoper pandemijo covida-19. Pojasnil je, da je delež umrlih med okuženimi s covidom-19 v Sloveniji, ki jih je bilo v drugem valu veliko, ne glede na vse težave v slovenskem zdravstvu, ki niso nastale čez noč, boljši kot v nekaterih jedrnih državah EU. Razlog za veliko umrlih s covidom-19 pa je po njegovem tudi v tem, da ima Slovenija osmo najstarejše prebivalstvo na svetu, in v premajhnem številu domov za starejše, v veliko njih pa je standard slab. "In tam je bil davek največji," je dodal premier.