Labodi, ki so poginili na Pragerskem, so bili okuženi s ptičjo gripo, je sporočila Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Na Pragerskem so zato razglasili ogroženo območje.
Iz Uprave so sporočili, da so na ribnikih na Pragerskem od 30. decembra do 1. januarja poginili trije labodi grbci. Živali je prevzela Veterinarsko-higienska služba, vzorce pa so poslali na analizo na Nacionalni veterinarski inštitut v Ljubljano (NVI). Ta je danes dopoldne Upravo obvestil, da je v vzorcih potrdil prisotnost virusa AI H5N8. Preiskave za določitev stopnje patogenosti še potekajo.
Nizko tveganje za ljudi
"Čeprav je visokopatogen virus aviarne influence podtipa H5N8 zelo patogen za ptice, po mnenju Evropske agencije za varnost hrane – EFSA predstavlja zelo nizko tveganje za ljudi," so zapisali v Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
"Ključno je, da ljudje nimamo receptorjev za ta podtip virusa, zato se z njim za zdaj ne moremo okužiti," je pojasnila Maja Sočan iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Oblasti pozivajo rejce, da živali zapirajo v prostore in tako preprečijo prenos bolezni preko divjih ptic. Prav tako strokovnjaki odsvetujejo hranjenje živali v rekah, saj se takrat skupina ptic močno poveča, s tem pa tudi možnost za okužbe. Če pa si hrano morajo živali iskati same, so razpršene, in možnost prenosa bolezni se zmanjša.
Virus se od sredine oktobra močno širi po Evropi, v Evropo pa je prišel iz Azije, je na novinarski konferenci pojasnil Janez Posedi, generalni direktor Uprave.
Razglasili ogrožena območja
Ker gre za bolezen, ki se lahko prenese s prostoživečih ptic na perutnino in ptice v ujetništvu, je Državno središče za nadzor bolezni sprejelo sklep, da se na območjih Maribora, Ptuja, Murske Sobote, Celja in Novega mesta perutnino in ptice v ujetništvu zadržuje v zaprtih prostorih oziroma, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi, ter krmi in napaja v zaprtih oziroma pokritih prostorih.
Tudi drugje po Sloveniji priporočajo zadrževanje perutnine, krmljenje in napajanje v zaprtih prostorih. Da bi čim bolj zmanjšali možnost širjenja okužbe, prav tako ni dovoljeno hranjenje prostoživečih vodnih živali.
Uprava za varno hrano ljudi poziva, naj v primeru, da najdejo poginulo vodno ptico, o tem obvestijo pristojne službe. Ob tem pa poudarjajo, da naj ne ustvarjajo panike. "Ne želimo, da ljudje za vsako poginulo ptico sinico, kličejo veterinarski inštuitut, saj takšne ptice niso posebej dovzetne za ta virus. Izjema so primeri, ko poginejo v večjem številu," je poudarila Breda Hrovatin iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Poudarili so, da zaradi izbruha ptičje gripe, ni treba pobijati živali in polniti hladilnikov z mesom.
Kot je izpostavil Posedi, z vidika pripravljenosti pričakujejo, da se bo virus razširil tudi na rejne živali, a se to ne bo zgodilo, če bodo upoštevani vsi ukrepi. "Spontani scenarij je, da se bo bolezen širila. Samo od rejcev in vseh vpletenih je odvisno, kako hitro in v kakšnem obsegu," je poudaril.
Perutnina Ptuj: Zaščitne ukrepe izvajamo od sredine novembra
V Perutnini Ptuj so po današnji potrditvi primera ptičje gripe na Pragerskem povedali, da zaščitne ukrepe izvajajo od sredine novembra, ko se je prvi tak primer okužbe pojavil v sosednjih državah. "Vsa živila Perutnine Ptuj so varna in zdravstveno neoporečna," so zagotovili.
"Z izvajanjem zaščitnih ukrepov od sredine novembra smo dosegli popolno izolacijo vzrejnih in predelovalnih obratov od divjih ptic in druge perjadi v celotni proizvodni verigi. Vsi postopki glede zaščite živali se izvajajo v skladu s programom Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin," so povedali v družbi.
Kako se prenaša bolezen?
Največje tveganje za prenos aviarne influence na perutnino in ptice v ujetništvu predstavlja neposreden stik z okuženo živaljo in z virusi kontaminirana krma in voda. Virus pa se lahko prenaša tudi prek obutve, obleke in opreme, če ta pride v stik z denimo poginulimi pticami ali izločki prostoživečih ptic. Zato je dosledno izvajanje ukrepov za preprečevanje okužbe temelj za preprečevanje vnosa virusa med domače živali.
Pred dvema tednoma so strokovnjaki na novinarski konferenci opozorili, da je bila bolezen ptičje gripe odkrita že v skoraj vseh sosednjih državah v regiji. Zato so jo po besedah generalnega direktorja uprave za varno hrano Janeza Posedija pričakovali tudi pri nas. Zagotovili so, da smo v Sloveniji na izbruh pripravljeni.
Leta 2006, ko je bil odkrit prvi primer ptičje gripe v Sloveniji, je šlo sicer za drug podtip, H5N1. Ta podtip je bil nevaren tudi za ljudi.
KOMENTARJI (64)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.