Posojilo vatikanske banke mariborski nadškofiji

Italijanski tednik L'Espresso poroča, da naj bi vatikanska banka IOR mariborski nadškofiji do konca leta namenila 40 milijonov evrov brezobrestnega posojila, namenjenega pokrivanju dolga, ki je nastal ob finančnem zlomu družb Zvon ena in dva.

Novinar tednika Emiliano Fittipaldi o posojilu mariborski nadškofiji piše v delu obsežnega "ekskluzivnega" članka o pretresih v IOR. Pri tem navaja neimenovane vire, ki so mu med drugim povedali, da je sam papež Frančišek upravi banke poslal pismo, v katerem jo je prosil za pomoč nadškofijam v težavah. Številke po pisanju Fittipaldija niso navdušujoče, predvsem zaradi denarja, ki ga mora IOR nameniti za krpanje milijonskih lukenj dveh nadškofij, Mariborske in italijanske Terni, je novinarju povedal vir, ki dobro pozna račune banke.

V Sloveniji je Cerkev naredila za 800 milijonov evrov veliko luknjo, julija pa je papež prosil IOR, naj še letos zagotovi 40 milijonov evrov, da bi lahko pokrili težave holdingov Zvon ena in dva, ki sta pod nadzorom slovenske nadškofije. Za Terni pa je papež prosil 20 milijonov evrov, navaja Fittipaldi. Vatikanska banka naj bi italijanski nadškofiji Terni, ki je prav tako doživela javnofinančni zlom in se spopada z deficitom v višini približno 20 milijonov evrov – skoraj za polovico nižjim od mariborskega – namenila brezobrestno posojilo v višini 12 milijonov evrov. Ta nadškofija je prejem posojila po pisanju časnika potrdila.

Celjski škof Stanislav Lipovšek, ki je zadnji julijski dan po odstopu nadškofa Marjana Turnška kot apostolski administrator začasno prevzel vodenje finančno obubožane mariborske nadškofije, je povedal, da o vsem skupaj ne ve nič več od tega, kar poročajo mediji. "Meni nihče ni nič povedal. Hvala bogu, če bi to bilo res, a jaz ne vem nič, pa sem verjetno pristojen za te informacije," je bil kratek odziv Lipovška.

Bolj realni so po njegovem dogovori z graško škofijo, o katerih se je že pisalo in po katerih naj bi ta mariborski nadškofiji pred dokončnim finančnim zlomom pomagala z nakupom nepremičnin. Kot je dejal, postopek še ni končan, a gre vse v tej smeri, da se bodo ti načrti uresničili. Graška škofija se je po njegovem v tem primeru izkazala za zelo razumevajočo. Po pisanju nekaterih avstrijskih medijev naj bi graško škofijo zanimali sedež mariborske nadškofije, Alojzijeva cerkev in prostori teološke fakultete, ki so zastavljeni pri bankah upnicah.

Ameriški časnik National Catholic Reporter, specializiran za dogajanje v Rimskokatoliški cerkvi, pa je pred dnevi povzel omenjeno pisanje L'Espressa in ob tem dodal, da to vsebuje – in to prav ko gre za mariborsko škofijo – elemente "dvomljive točnosti". Kot piše ameriški časnik, so neimenovani uradniki IOR za njih zanikali dele pisanja L'Espressa. Banka naj bi nadškofiji Terni na neposredno prošnjo papeža Frančiška res odobrila 12 milijonov evrov posojila, a Mariboru zaenkrat ni posodila nobenega denarja. Tudi papež Frančišek naj bi je za to ne prosil.