Hrvaški Novi list poroča, da slovenska policija migrante, ki jih ujame ob prečkanju zelene meje, kaznuje glede na to, koliko denarja imajo pri sebi. "Če pri nekomu najdejo 120 evrov, bo kazen 120 evrov. Če najdejo 330 evrov, bo kazen 330 evrov. Tako so migranti na Hrvaško vrnjeni brez denarja," piše časnik.
Kot primer hrvaški novinar navaja dve potrdili, pri čemer je iz enega razvidno, da je policija migrantu odvzela 330 evrov, na drugem pa, da je plačal 460 evrov kazni, kar naj bi bilo ravno toliko, kot je imel denarja.
Slovenska policija očitke zavrača
Na slovenski policiji te očitke zanikajo. Kot so pojasnili, je iz pisanja Novega lista razvidno, da je bila osebi izrečena skupna globa v znesku 460 evrov, kar pomeni, da je bila pridržana več kot 12 ur. Policija namreč migrantom, ki nezakonito prečkajo mejo, zaračuna 500 evrov kazni, če je oseba pridržana več kot 12 ur, pa se kazen zmanjša za 40 evrov in znaša 460 evrov, je razvidno iz odgovora policije. Razvidno je tudi, da tujec, ki ne vloži zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog, plača samo polovico izrečene globe, tako je 230 evrov.
Globe za nedovoljeno prečkanje meje policija po besedah tiskovne predstavnice Vesne Drole sicer izreka zgolj tistim migrantom, ki so individualno nezakonito prečkali zeleno mejo, ne pa tudi tistim, ki v Slovenijo pridejo organizirano z vlakom iz Hrvaške.
Odvzem 330 evrov, kot ga navaja hrvaški časnik, pa bi lahko pojasnjeval postopek, ki ga vodi policija pri obravnavi migrantov. Ob nezakonitem prečkanju meje policisti migranta namreč pridržijo, pri tem pa mu začasno odvzamejo vse predmete, ki jih ima pri sebi - tudi denar -, ki pa mu ga po odpravi pridržanja vrnejo. V obeh primerih mu izdajo potrdilo.
Druga možnost za odvzem 330 evrov je, če je migrant nastanjen v Centru za tujce v Postojni, kjer čaka na vrnitev v državo, od koder je prišel. Po zakonu so namreč tujci dolžni sami kriti stroške svojega preživljanja in nastanitve ter stroške odstranitve nazaj do višine lastnih sredstev, če sredstva seveda imajo. V praksi to pomeni, da morajo tujci ob sprejemu v center deponirati svoja sredstva, iz njih pa se poračunajo stroški. Včasih se sicer zgodi, da sredstva porabijo že med samim bivanjem v centru, saj jih lahko ob dovoljenju koristijo. V tem primeru njihovo nastanitev krije proračun. Vse navedeno po navedbah policije ne drži za nastanitvena centra na Vrhnika in v Lendavi, saj sta oba centra v upravljanju Uprave RS za zaščito in reševanje, kjer sta namestitev in oskrba brezplačna.
