Koordinacija stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja pod vodstvom Jakoba Počivavška je na novinarski konferenci podala odzive na dogajanje v zvezi s pogajanji za sklenitev stavkovnih sporazumov s sindikati javnega sektorja in predstavila svojo plat zgodbe. V ponedeljek so se odnosi med njimi in vlado namreč zaostrili, Počivavškova skupina pa je nato protestno zapustila pogajanja.
Kot razlog so navedli, da se vlada ne želi pogovarjati o reševanju "porušenih razmerij, ki bi bila lahko povzročena z izjemami, za katera se je vlada dogovorila z nekaterimi sindikati".
"Včeraj smo pogajanja zapustili, a nekatere izjave, ki smo jih zasledili po tem, so bile zavajujoče," je pojasnil Počivavšek. "Odločili smo se, da moramo dejstvo, da je vlada predlog zavrnila, najprej skomunicirati z našimi organi in od njih nato dobiti potrdilo za nadaljevanje pogajanj."
"V prvi vrsti želim poudariti, da je pod nivojem izjava, da nasprotujemo dvigu plač medicinskih sester," je dejal. "Želimo samo, da se obravnava vse javne uslužbence in vsa delovna mesta enakovredno. Seveda pa to ne pomeni, da zahtevamo za vse uslužbence in vsa delovna mesta kar vsepovprek dvig plač," je dodal Počivavšek.
"Mi smo prvi, ki si želimo, da bi čim večje število javnih uslužbencev višje plače iz naslova dogovora oziroma sporazuma za razreševanje stavkovnih zahtev dobili čim prej. Nenazadnje je bila naša koordinacija stavkovnih odborov tista, ki si je ves čas prizadevala, da se dogovorjeno nanaša na vse javne uslužbence - glede na to, da je to posledica predvsem dvigov zdravniških plač -, za razliko od nekaterih drugih sindikatov, ki so v teh pogajanjih zastopali izrazito ozke interese," je poudaril Počivavšek.
Po njegovih besedah ugotavljajo, da so v delu, ki ima finančne posledice, z doseženim v pogajanjih lahko zadovoljni, od vlade pa so si želeli še dveh zavez, pri katerih niso uspeli. Prva je vezana na boljše vrednotenje posameznih delovnih mest, ki so jih vladni pogajalci dogovorili z nekaterimi sindikati, ob sicer enotnih dvigih, ki so predvideni za vse enako.
Po Počivavškovih besedah so se želeli z vlado dogovoriti, da bi v prihodnjem letu ocenili učinek teh izjem na vrednotenje ostalih delovnih mest v javnem sektorju. Če bi ugotovili, da je treba po istih kriterijih in z isto utemeljitvijo za en plačni razred zvišati vrednotenje še kateremu od delovnih mest, pa bi se nato v prihodnjem letu o tem dogovorili, je pojasnil.
"Nikakor ne gre za to, da bi zahtevali kakšne posebne dvige, želeli smo si zgolj pridržati pravico do pogajanj na podlagi istih kriterijev in utemeljitev, na podlagi katerih se je vlada že dogovorila o boljšem vrednotenju nekaterih delovnih mest," je poudaril. Po njegovih navedbah je teh delovnih mest in nazivov čez 160, od tega zgolj štiri z dejavnosti zdravstva, štiri iz dejavnosti raziskovanja, nobenega iz državne uprave in tudi ne iz plačne skupine J.
Kot drugo pa so pričakovali, da bo vlada za povišane stroške dela zagotovila finančna sredstva. Na podlagi informacij, ki jih imajo in tudi preteklih izkušenj, se namreč bojijo, da bo v nekaterih delih javnega sektorja za realizacijo dogovorjenega prišlo do težav s financiranjem, če te zaveze ne bo.
Kljub temu da omenjeni zahtevi ostajata odprti, pa so se odločili, da pri vključitvi obeh zavez v sporazum ne bodo vztrajali. Dogovorjenega prav tako ne bodo blokirali, že zdaj pa so napovedali, da bodo v letu 2019 - v kolikor bo prišlo do težav s financiranjem ali poslabšanja pogojev dela - v zvezi s tem vodili aktivnosti.
Prav tako nameravajo prihodnje leto, ko bodo ocenili, kakšni so učinki izjem, ki jih je vlada dogovorila, nanjo nasloviti interesne zahteve, protokol reševanja teh zahtev pa bodo reševali na način, ki ne bo dogovorjen v okviru stavkovnega sporazuma.
Zanje pa ostaja odprto tudi vprašanje osmih odstotkov, ki so bili javnim uslužbencem z znižanjem vrednosti plačnih razredov vzeti z zakonom za uravnoteženje javnih financ leta 2012. Počivavšek je obžaloval, da so se drugi sindikati v ponedeljek v pogajanjih očitno odpovedali ambiciji, da bi to znižanje kdaj v celoti ali delno kompenzirali.
V sredo naj bi sicer trije sindikati, ki so se v ponedeljek uskladili z vladnimi pogajalci, stavkovni sporazum že parafirali. A za uveljavitev rešitev, ki se bodo uveljavljale s spremembo kolektivne pogodbe za javni sektor, je zahtevan kvorum. Počivavšek je dejal, da je vlada v pogajanjih ves čas zatrjevala, da želi čim širše soglasje za sklenitev dogovora in tega ne bo iskala s kvorumom, "ki bi bil mejen". Ocenjujejo, da je v tem trenutku priložnost, da to dokaže, je še dodal.
V njihovi skupini je sicer 16 reprezentativnih sindikatov, ki med drugim zastopajo veterinarje, carinike, vojake, zaposlene v državni upravi, centrih za socialno delo in v kulturi. Prav tako znotraj te skupine sodelujejo sindikati, ki zastopajo del zaposlenih v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. O podpisu sporazuma pa se bo vsak od njih odločal samostojno.
Vlado so medtem tako pozvali, da se v sredo z njimi znova sestane in jim predstavi končno besedilo sporazuma, ki, če prav razumejo, v tem trenutku še ni dokončno pripravljeno. S tem bi - tako Počivavšek - naredili korak, ki lahko prepreči stavke v javnem sektorju.
Sindikati so stavko sicer napovedali za 5. december. V kolikor bo sporazum dosežen, Počivašek predvideva, da bodo sindikati stavko odpovedali. "Če predvidevamo, da bo vse potekalo gladko in bo sporazum sklenjen, bi prvi javni uslužbenci višje plače prejeli s 1. januarjem 2019," je še dejal.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Konfederacija Pergam bosta višje plače zahtevali na protestnem shodu, sta sporočili. Pri tem med drugim opozarjata na nujnost dogovora o novem plačnem modelu. Vsebino skupnih zahtev in datum protesta bosta sindikata podrobneje predstavila na novinarski konferenci v sredo.
Zakaj organizirajo protestni shod?
Kot so sporočili iz omenjenih organizacij, sindikati zasebnega sektorja neuspešno opozarjajo na slabitev pogajanj za kolektivne pogodbe dejavnosti in na nujnost dogovora o novem plačnem modelu, sindikati v javnem sektorju pa si prizadevajo za uresničitev z vlado sklenjenih dogovorov in za odpravo varčevalnih ukrepov iz leta 2012, oboje v luči izboljšanja položaja delavcev v obeh sektorjih.
"Ob vsem tem pa delodajalci grozijo z odpovedjo kolektivnih pogodb v primeru sprejetja zakona o minimalni plači, kar je zagotovo kaplja čez rob in eden od povodov za organizacijo protestnega shoda," so dodali.
Kljub dogovoru z vlado, decembrska stavka še ni odpovedana
Čeprav je vladna pogajalska skupina v ponedeljek dosegla dogovor s sindikatom učiteljev in sindikatoma, ki zastopata medicinske sestre in zaposlene v socialnem varstvu, za začetek decembra napovedana stavka namreč še ni odpovedana, so poudarili v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz).
Sindikata ZSSS in Pergam sta že kmalu po imenovanju nove vlade izpostavila, da so njihova pričakovanja do nje velika in da bosta počakala na njene konkretne predloge. Med sindikalnimi prioritetami pa so izpostavili s socialnimi partnerji usklajene rešitve za dvig plač, ureditev prekarnosti ter spremembe na področju zdravstva in pokojnin.
Kaj so dosegli v ponedeljek?
Vlada je na ponedeljkovih pogajanjih prisluhnila šolskemu in zdravstvenim sindikatom in pristala na višje plače za posamezna delovna mesta učiteljev in medicinskih sester na najzahtevnejših delovnih mestih, poleg tako imenovanih pasovnih dvigov za od enega do treh plačnih razredov, ki bi veljali za celotni javni sektor.
V Počivavškovi skupini zahtevajo, da bi v naslednjem letu tudi oni evidentirali še dodatna delovna mesta, je pojasnil vodja vladne pogajalske skupine Peter Pogačar. Dodal je, da ne vedo, koliko jih je, katera so in kakšni bi bili finančni učinki, zato vlada na takšno zavezo v stavkovnem sporazumu ne more pristati.
Kot je še pojasnil Pogačar, upa, da bo tudi Počivavškova skupina prisluhnila vladnim argumentom, da bodo lahko javni uslužbenci dobili višje plače že s 1. januarjem.
Sindikat delavcev v pravosodju vladni strani očita ignoranco
Sindikat delavcev v pravosodju pa vladni strani medtem očita, da jih je v pogajanjih ignorirala. Zaposleni v pravosodju stavkajo od 5. novembra, a po besedah predsednika njihovega sindikata Tomaža Virnika na svoje stavkovne zahteve niso dobili nobenega odgovora. Sporazuma, ki je bil v ponedeljek usklajen z nekaterimi sindikati, zato ne bodo podpisali.
Po napovedi stavke se je omenjeni sindikat pridružil ločenim pogajanjem, ki so potekala s Svizom. A po besedah Virnika pravih pogajanj z njimi sploh ni bilo; če so drugim sindikatom tudi pisno posredovali odgovore na njihove zahteve, pa sami niso od vladne strani dobili niti enega stavka.
Upali so, da bodo o njihovih zahtevah vendarle spregovorili na sestanku na ministrstvu za pravosodje, ki je bil sklican za danes ob 13. uri, a so jih obvestili, da bo na njem govor izključno o pravosodnih policistih.
Nad odnosom vladne strani so zato zelo razočarani in ne nameravajo podpisati stavkovnega sporazuma, ki so ga z vladno stranjo v ponedeljek uskladili Sviz, Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije ter Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije, torej trije sindikati, s katerimi sicer sodelujejo v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije.
Po Virnikovih besedah se vsi strinjajo s pasovnimi dvigi plač, ki jih je predlagala skupina sindikatov pod vodstvom Počivavška, saj je prav, da se pristopi k odpravi zaostankov, nastalih v času krize, ko se je javnim uslužbencem jemalo. Težava pa je, da se niso dotaknili plačnih anomalij, razen tam, kjer imajo sindikati velik vpliv.
Tudi pri njih so konkretna delovna mesta, ki bi jim morali popraviti vrednotenje, saj je to prenizko, je poudaril in kot primer navedel pravnike s pravniškim državnim izpitom. Čeprav opravljajo zahtevno pravniško delo, podobno kot sodniki, za slednjimi v plačah krepko zaostajajo. "Poleg sodnikov v državi opravljajo najbolj zahtevno pravniško delo, plačani so pa 1000 evrov," je dejal Virnik in pojasnil, da namreč začenjajo v 34. plačnem razredu.
Sporazum izboljšuje položaj zaposlenim v zdravstvu in socialnem varstvu, njegova uveljavitev še pod vprašajem
V sindikatu zdravstva in socialnega varstva ter sindikatu delavcev v zdravstveni negi pa niso popolnoma zadovoljni s sporazumom, usklajenim z vladno stranjo, a so nanj pristali, saj ta po njihovem mnenju zaposlenim vendarle prinaša izboljšanja. Besedilo sporazuma javnosti še ni dostopno, uveljavitev pa je odvisna tudi od ravnanja drugih sindikatov.
Pravne službe Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije ter Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije skupaj z vladno stranjo so danes še usklajevale podrobnosti besedila sporazuma, ki so ga dogovorili v ponedeljek, parafirali pa naj bi ga v sredo.
Kot so pojasnili, so z vladno stranjo poleg pasovnih dvigov plač, ki jih je predlagala skupina sindikatov pod vodstvom Počivavška, uspeli dogovoriti tudi nekatere ukrepe, ki veljajo predvsem za zdravstvo. Tako bodo poleg splošnih dvigov plač, ki jih bodo z nekaterimi izjemami deležni vsi zaposleni v javnem sektorju, zaposleni na nekaterih delovnih mestih v zdravstvu prejeli še za en razred višje plače. To so srednja medicinska sestra in diplomirana medicinska sestra v intenzivni terapiji III, diplomirana babica in diplomirana medicinska sestra v porodnem bloku.
Od navedenih je srednja medicinska sestra uvrščena do 26. plačnega razreda, kar pomeni, da bo namesto pasovnega dviga za en plačni razred deležna dviga za skupaj dva razreda, druga tri delovna mesta pa so uvrščena nad 26. plačni razred, kar pomeni, da bodo poleg pasovnega dviga za dva plačna razreda upravičene še do enega plačnega razreda višje uvrstitve.
Med pasovnimi dvigi je sicer predvideno še, da se tistim z najvišjo stopnjo izobrazbe (znanstveni magisterij, doktorat, specializacija) plače dvignejo za tri razrede. Zvišanje plač se bo uveljavilo postopoma, in sicer za en razred 1. januarja 2019, za drugi razred 1. novembra 2019, za tretji razred pa 1. septembra 2020.
Prav tako sta sindikata, ki zastopata medicinske sestre in zaposlene v socialnem varstvu, pri vladi izpogajala višje dodatke za posebne pogoje dela, ki pa jih bodo zaposleni začeli prejemati 1. septembra 2019. Upravičeni bodo do 40-odstotnega dodatka za nočno delo (doslej 30 odstotkov), 90-odstotnega dodatka za nedeljsko delo (doslej 75 odstotkov), 120-odstotnega dodatka za delo na dan praznika (doslej 90 odstotkov) ter 15-odstotnega dodatka za deljen delovni čas (doslej 13 odstotkov). Slednji pa se bo obračunaval pri vseh urah in ne več le pri popoldanskih.
Na zahtevo sindikatov so se dogovorili za črtanje sedanjega 23-odstotnega praga za pridobitev nadomestila za delo z dementnimi, kar pomeni, da bodo lahko nadomestilo za čas, ko delajo z dementnimi, dobili tudi tisti, ki z njimi delajo manj časa. Prav tako so se dogovorili, da bodo vsi zaposleni za čas praznika dobili nadomestilo plače, če takrat niso v službi, kar se doslej ni vedno dogajalo.
Na sindikalni strani so dosegli tudi, da se v sporazum vključi zaveza, da bodo v treh mesecih od podpisa sporazuma sprejeli dokument o poklicnih aktivnostih in kompetencah in da bodo do 1. septembra 2019 sprejeli kadrovske standarde in normative, ki bi se implementirali do 1. januarja 2020. Če do tega ne pride, je podlaga za novo plačano stavko, je poudarila predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Slavica Mencingar.
Pojasnila je, da so stavko za zdaj odpovedali, da pa je treba seveda za uveljavitev sporazuma doseči kvorum med sindikati. "Če ga ne bo, bo slabo za vse," je ocenila in dodala, da tudi sami z dogovorom niso popolnoma zadovoljni. "Verjamemo, da bi si zaslužili več, ampak v neki situaciji smo se morali odločiti, ali to ali pa spet nič," je dejala.
"Mi smo pristali na tiste rešitve, ki so optimalne, pa tudi razumne," je v ponedeljek dejal predsednik Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Zvonko Vukadinovič. Tudi sami niso povsem zadovoljni, saj niso rešili vprašanja podcenjenosti posameznih delovnih mest, kot so na primer klinični psihologi in inženirji ortotike in protetike.
Ker pa izpogajana zvišanja vendarle precej izboljšujejo položaj zaposlenih, je napovedal, da bodo pozvali tudi predstavnike drugih sindikatov, ki zastopajo zaposlene v zdravstvu in socialnem varstvu, da k njemu pristopijo. Kot je danes pojasnil, tega še niso storili.
V več sindikatih s področja zdravstva in socialnega varstva, ki so v pogajanjih sodelovali v okviru Počivavškove skupine, so pojasnili, da predloga omenjenega sporazuma niso prejeli in da se bodo o nadaljnjih korakih dogovarjali v okviru svoje pogajalske skupine. Obenem so poudarili, da je zanje nesprejemljivo, da vlada soglaša z dvigi plač, a zanje ne zagotovi finančnih sredstev posameznim zavodom. Tako bi se breme višjih plač prevalilo na delodajalce, so pojasnili.
KOMENTARJI (122)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.