Šolniki ne bodo stavkali

"To je bil ves čas cilj, za katerega si je prizadevala vlada," je po popoldanskih pogajanjih dodal Peter Pogačar.

Stavkovni sporazum naj bi s Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, Sindikatom zdravstva in socialnega varstva Slovenije ter Sindikatom delavcev v zdravstveni negi Slovenije parafirali v sredo.

Počivavškova skupina lahko prepreči, da bi javni uslužbenci višje plače prejeli januarja

Medtem pa je v pogajanjih s koordinacijo stavkovnih odborov skupine sindikatov, ki jo vodi Jakob Počivavšek, danes prišlo do zaostritve. Kot je pojasnil Počivavšek, se je zapletlo pri zanje ključnem vprašanju, kako se bo reševalo "porušena razmerja, ki bi bila lahko povzročena z izjemami, za katera se je vlada dogovorila z nekaterimi sindikati".

Vlada je namreč prisluhnila argumentom šolskega in zdravstvenih sindikatov ter poleg t. i. pasovnih dvigov za od enega do treh plačnih razredov, ki bi veljali za celotni javni sektor, pristala na višje plače za posamezna delovna mesta učiteljev in medicinskih sester na najzahtevnejših delovnih mestih (v intenzivni terapiji III in porodnem bloku).

Kot je pojasnil Pogačar, pa v Počivavškovi skupini sedaj kot zahtevo postavljajo, da bi v naslednjem letu z njihove strani evidentirali še dodatna delovna mesta. A se po Pogačarjevih navedbah ne ve, koliko jih je, katera so in kakšni bi bili finančni učinki. Na takšno zavezo pa vladna stran v stavkovnem sporazumu ne more pristati, je dodal.

Sicer pa Pogačar še vedno upa, da bo tudi ta skupina prisluhnila vladnim argumentom, kot nenazadnje tudi ostalim sindikalnim skupinam.

"Na ta način lahko zagotovimo, da bodo javni uslužbenci dobili višje plače že s 1. januarjem in to prav tisti, ki jih po naši oceni najbolj potrebujejo," je poudaril Pogačar in dodal, da jim to lahko zdaj prepreči le Počivavškova skupina.

Za uveljavitev dogovora je namreč potrebna ustrezna sindikalna večina, saj se pri spremembah kolektivne pogodbe za javni sektor zahteva kvorum.

Je pa predsednik sindikata zdravstva in socialnega varstva Zvonko Vukadinovič spomnil, da za veljavnost omenjene kolektivne pogodbe obstajata dva sindikata, prvi po številu sindikatov, drugi po številu članstva. In drugega Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, kamor sodita tako oba zdravstvena sindikata kot Sviz, izpolnjuje, je dejal.

Vendar pa bodo pozvali druge predstavnike sindikatov, ki tudi zastopajo zaposlene v zdravstvu in socialnem varstvu, da doseženi sporazum podpišejo. Kot je poudaril, so namreč dosegli sporazum, s katerim se bo kar precej izboljšalo stanje tudi za njihove delavce.

Niso dosegli vsega, kar so želeli

Seveda niso dosegli vsega, kar so želeli, a so pristali na tiste rešitve, ki so razumne. Ob plačnih dvigih so se dogovorili tudi o zvišanju nekaterih dodatkov za nočno, praznično in nedeljsko delo, pa tudi o višjem regresu za tiste, ki prejemajo minimalno ali nižjo plačo, tako da bi ti letos dobili še približno 200 evrov.

Izpogajani dvigi, ki bi veljali za celotni javni sektor, naj bi bili sicer po neuradnih informacijah vredni okoli 300 milijonov evrov.

Vlada je sicer na popoldanska pogajanja vabila vse stavkovne skupine sindikatov, poleg Počivavškove pa se jih nista udeležila niti policijska sindikata.

Pogajanja so se začela točno pred mesecem dni, na željo sindikatov pa so se vladni pogajalci o stavkovnih zahtevah vsake od štirih stavkovnih skupin pogajali ločeno. Vladna pogajalska skupina je danes nadaljevala pogajanja s sindikati javnega sektorja, popoldne pa je potekal tudi skupni sestanek z vsemi sindikati. Premier Marjan Šarec je sicer danes povedal: "Naša sredstva so omejena, mi ne moremo iti v nebo s številkami."  

Kaj so si izpogajali sindikati? 

Prvotna vladna ponudba sindikatom naj bi sicer bila vredna 234 milijonov evrov. Je pa dejstvo, da je vladna stran v pogajanjih še popustila.

Po neuradnih podatkih je vladna stran v svojem prvotnem predlogu ponudila splošni dvig plač za dva plačna razreda za delovna mesta nad 26. plačnim razredom in za tri pri tistih z magisterijem znanosti, doktoratom in specializacijo, pri čemer bi iz zvišanja izvzeli zdravnike, funkcionarje, direktorje, ravnatelje.

A je nato pristala še na dvig za en plačni razred za zaposlene do 26. plačnega razreda. V ločenih pogajanjih je sindikatom prišla naproti tudi pri nekaterih dodatkih. Dodatek za nočno delo naj bi zvišali iz 30 na 40 odstotkov urne postavke osnovne plače, za nedeljsko delo iz 75 na 90 odstotkov ter za delo na praznik iz 90 na 110 odstotkov. Dvignili naj bi tudi dodatek za stalno pripravljenost.

Ob tem naj bi za posamezna delovna mesta določili povišanja, ki odstopajo od omenjenih, t. i. pasovnih dvigov, denimo učiteljem svetnikom in svetovalcem. Za en dodatni plačni razred naj bi dvignili tudi plače sestram v enotah intenzivne terapije III in v porodnem bloku. Že prvotni vladni predlog pa naj bi vključeval dodatni plačni razred tudi za razrednike v šolah.

Uskladili naj bi se tudi o višjem regresu za tiste, ki prejemajo minimalno ali nižjo plačo, tako da bi ti letos dobili še približno 200 evrov. Po drugi strani pa želi vlada podaljšati zamrznitev delovne uspešnosti ter se s sindikalno stranjo dogovoriti, da bi zamik pravice do izplačila napredovanj z aprila na december postal trajen.