Po tehničnih zagatah se odpirajo še tri ambulante za neopredeljene

Število pacientov na ambulanto ni omejeno, zato ljudi pozivajo, naj ne hodijo tja samo zaradi vpisa, saj bodo to lahko opravili ob prvi obravnavi. Da težav ob uvedbi takšnih sprememb v prihodnje ne bi bilo več, namerava ministrstvo z novim zakonom o e-zdravju do prihodnjega leta zdravstveni sistem čim bolj digitalizirati. 

Da v ponedeljek zjutraj ne bi gledali prizorov, podobnih tistim pred bežigrajskim zdravstvenim domom minuli teden, v Mariboru pred odprtjem ambulante za neopredeljene poudarjajo, da ambulanta ni namenjena temu, da pacienti pridejo in se vpišejo. "Namenjena je temu, da nekdo, ki ima akutne zdravstvene težave ali kakršnekoli druge potrebe po zdravstveni uslugi, ki ne sodijo v urgentni center, pride sem," je pojasnil direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor Jernej Završnik.

Če oziroma ko napolnijo ambulanto, bodo vzpostavili novo, zato vnaprejšnje podpisovanje soglasij ni potrebno. Na odprtje so bili sicer pripravljeni že v petek. "Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ni pripravil okrožnice za obračunski model dela te ambulante," je dejal Završnik.  

Po mnenju ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana so stalne težave slovenskega zdravstva ravno v različnih informacijskih sistemih ustanov, saj je zaradi teh prilagoditev spremembam zelo zahtevna. "Ni upravljanja in nadzora od zgoraj ter ni pravilne povezave med informacijskim sistemom ZZZS in izvajalci," pojasnjuje Loredan. 

Tudi zdravstveni podatki, ki jih imajo zavarovalnica, NIJZ in izvajalci, se med seboj ne usklajujejo. Zato nameravajo po zgledu Estonije in Finske z digitalizacijo čim bolj razbremeniti zdravstvene delavce, predvsem pa vse skupaj olajšati pacientom. "Želja je, da vpeljemo e-karton, da ko pridete k osebnemu zdravniku ali v bolnišnico, je vaš karton z vsemi podatki na enem mestu. Kar opravite v bolnici, vidi tudi vaš zdravnik, in kar opravite pri zasebniku, vidijo tudi vsi specialisti," dodaja Loredan. 

Tudi iskanje terminov pri zdravnikih in upravljanje s podatki bi bilo bolj enostavno. "Podatki pacienta koristijo tako njemu pri hitrejšem zdravljenju kot zdravniku, ki se lahko z njim bolj strokovno ukvarja in si manj zapisuje. Ti podatki bodo koristni za javno zdravstvo," dodaja v. d. generalnega direktorja Direktorata za digitalizacijo v zdravstvu Alenka Kolar. 

"Ključno je, da v tem sistemu vidimo, kdo pregleduje in dostopa do naših podatkov ter katere storitve so bile izvedene, obračunane in plačane," pravi Loredan.

Strategijo digitalizacije, ki med drugim predvideva uvedbo Nacionalnega centra za telezdravje, bi izpeljali v okviru napovedanega zakona o e-zdravju in zdravstvene reforme, ki naj bi zaživela do  1. januarja prihodnje leto.