Občina Grosuplje je obvestilo o prehodu na brezgotovinsko poslovanje na spletni strani občine in družbenih omrežjih objavila 20. junija. Kot so nam odgovorili na občini Grosuplje, se novo poslovanje nanaša na plačilo upravnih taks. "Občina Grosuplje je upravni organ, ki je med drugim pristojen tudi za sprejem plačil iz naslova upravnih taks po Zakonu o upravnih taksah. Navedeni zakon določa, da se takse plačujejo v gotovini ali z drugimi veljavnimi instrumenti," so zapisali.
Evrski bankovci edino zakonito plačilo sredstvo, a obstaja tudi sodba EU
Na Ministrstvu za finance sicer pojasnjujejo, da so v skladu z Zakonom o uvedbi evra evrski bankovci in kovanci edino zakonito plačilno sredstvo v Sloveniji, kar pomeni, da morajo trgovci potrošnikom omogočiti plačevanje z gotovino v evrih.
"Navedena obveznost je v osnovi določena že v predpisih Evropske unije, saj Pogodba o delovanju Evropske unije opredeljuje pojem zakonitega plačilnega sredstva, ki med drugim pomeni, da tega plačilnega sredstva na splošno ni mogoče zavrniti pri izpolnitvi dolga. To tudi pomeni, da bi druga oblika plačevanja (npr. kartična plačila) lahko pridobila status zakonitega plačilnega sredstva le s spremembo predpisov EU, ni pa tega mogoče narediti z nacionalnimi predpisi. Če bi želeli ob tem ukiniti gotovinska plačila, bi bilo potrebno evro gotovini v predpisih EU tudi odvzeti status zakonitega plačilnega sredstva," so zapisali.
So pa na ministrstvu dodali še, da lahko glede na sodbo Sodišča EU iz 26. januarja 2021 država članica, ali v konkretnem primeru občina, obveznost sprejemanja bankovcev in kovancev načeloma omeji, pri čemer mora biti takšna omejitev sorazmerna z zastavljenim ciljem v javnem interesu. "Država članica, ali v konkretnem primeru občina, mora v primeru, da se odloči za takšno omejitev, na ravni splošnega pravnega akta utemeljiti razloge javnega interesa za takšne omejitve," pravijo.
Na občini Grosuplje so prepričani, da je njihova odločitev v javnem interesu. "Izkazalo se je, da se vedno več taksnih zavezancev odloča zgolj za plačevanje s kartico ali za negotovinski prenos sredstev med transakcijskimi računi, gotovinskega plačila se poslužuje le še petina taksnih zavezancev, zato je odločitev utemeljena in temelji na razlogih javnega interesa," pojasnjujejo.
Taksnim zavezancem je v Grosupljem odslej omogočeno plačevanje upravnih taks kartično, saj občina razpolaga s POS terminalom, in s plačilom po univerzalnem plačilnem nalogu. Nalog, ki je že v naprej izpolnjen z vsemi potrebnimi podatki za izvedbo plačila, lahko taksni zavezanci prejemajo v sprejemni pisarne občine. "Plačilo lahko taksni zavezanci opravijo na bankah, ki se nahajajo v neposredni bližini občine," so še razložili.
Gotovinskih plačil vse manj, a pri plačilih na drobno še vedno več kot polovica
Obseg gotovinskih plačil se v Sloveniji postopoma znižuje na račun elektronskih oblik plačevanja, je novembra lani zapisalo Ministrstvo za finance. "Omenjeni trend je bilo še posebej opaziti v času pandemije covida-19. Upadanje gotovinskih plačil pričakujemo tudi v prihodnje, vendar trenutno še vedno več kot polovico plačil na drobno predstavljajo gotovinska plačila," so zapisali.
"Potrebno je tudi upoštevati, da nekateri potrošniki iz različnih razlogov ne želijo ali ne morejo plačevati elektronsko ali odpreti računa pri banki," so poudarili. To še posebej velja za ranljive skupine potrošnikov, ki nimajo vedno dostopa do bančnih storitev in so te povezane z določenimi stroški. "Poleg tega bi s podelitvijo statusa zakonitega plačilnega sredstva le eni obliki elektronskega plačevanja (kartičnim plačilom) v neenak konkurenčni položaj postavili preostale oblike elektronskega plačevanja oz. ponudnike le-teh, kar tudi ni sprejemljivo s sistemskega vidika," dodajajo.
Ministrstvo prehodne ukinitve gotovinskega poslovanja ni podprlo
Dodatno so pojasnili še, da sta z vidika preprečevanja in omejevanja sive ekonomije obvezno kartično ali drugo elektronsko plačilo in davčno potrjevanje računov v realnem času alternativna ukrepa, ki davčnemu organu zagotavljata možnost učinkovitega nadzora nad ustvarjenim prometom posameznega davčnega zavezanca in pravilnostjo obračunanih in plačanih davkov.
Po njihovi oceni ukrep obvezne potrditve računa pri davčnem organu vsakega računa, za katerega prodajalec sprejme plačilo v eni izmed oblik gotovine, kot je ta opredeljena z Zakonom o davčnem potrjevanju računov, v realnem času (to je v času same izdaje in še pred izročitvijo računa kupcu) Finančni upravi Republike Slovenije (FURS) zagotavlja vse podatke o izdanem in plačanem računu, od katerega mora davčni zavezanec obračunati in plačati ustrezne davke, in hkrati onemogoča naknadno prirejanje podatkov o ustvarjenem prometu davčnega zavezanca z namenom utaje davka.
"Ob tem se na Ministrstvu za finance sicer strinjamo, da vse oblike plačil, pri katerih kupec izvrši plačilo na poslovni račun davčnega zavezanca (npr. kartična plačila) doprinesejo k transparentnosti poslovanja in lahko olajšajo izvajanje nadzora FURS, vendar ocenjujemo, da ob veljavnem ukrepu davčnega potrjevanja računov dodana vrednost morebitne uvedbe obveznega elektronskega plačevanja z vidika omejevanja sive ekonomije ne bi opravičila stroškov in drugih obremenitev, ki bi jih uvedba takšne obveznosti pomenila za davčne zavezance in kupce," so še zapisali novembra lani.
KOMENTARJI (114)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.