Pet dni nad ognjem: Najhuje je bilo, ko je začelo vsepovsod okoli nas goreti

Pogled z vojaškega helikopterja razkriva, da je v zraku ogromno dima in posledično slaba vidljivost, a to po besedah pilota helikopterja Matije Zupančiča ni bilo najhuje. "Najhuje je bilo, ko je začelo vsepovsod okoli nas goreti. Kjer je treba ogromno koordinacije, da nadaljuješ z nalogo in hkrati zagotavljaš varnost lastnih posadk in gasilcev na tleh," pripoveduje. 

Nad ognjem je letel pet dni. V zraku je bila gneča, naenkrat 10 in več helikopterjev, ki so pomagali ukrotiti požar. Samo Slovenska vojska je imela v pripravljenosti vsak dan pet letalnikov, kar terja še več organizacije. "Treba je imeti v mislih vse helikopterje, ki so okoli tebe, še posebej v slabi vidljivosti. Ampak tukaj smo imeli na tleh vodjo letenja iz Slovenske vojske, ki je organiziral helikopterje in imel tudi pomočnika. Poleg njih dveh sta bila prisotna še dva," razlaga pilot. 

Tako so razbremenili tri do pet člansko posadko, a tak teren zahteva še več ljudi. Od prevoza goriva in vožnje vode, pa do skrbi za servis helikopterja. "Treba se je zavedati, da helikopter potrebuje na 25 ur oz. 30 dni servis, tukaj pa smo 25 ur naredili v dveh dneh. Moram reči, da je resnično fenomenalno, kakšno delo so opravili, da nismo imeli izpada helikopterja," dodaja. 

Ne le na nebu, gneča se je velikokrat pojavila tudi pri zajemu vode. Na Krasu so uporabljali 910-litrske bambi buckete, ki so pilotom omogočali hitrejše delovanje. In da bi bilo še hitreje, so jih pri tem spodbujali domačini. "Dajali so nam desetke pri zajemanju, mogoče tudi kakšna ni bila desetka, a to ti dvigne motivacijo. Morala je bila na vrhuncu, pri odhodu se je ta tabla obrnila in nastal je hvala," razlaga svoje vtise o izkazani hvaležnosti domačinov. 

Prav to jih je držalo pokonci – tudi takrat, ko so naleteli na težave. Od slabega zajema vode, ko se vreča prevrne, do vožnje v dimnem oblaku. V teh dneh so se nadihali dima od ognja, in čeprav so imeli s seboj pitno vodo, se je ta nad ognjenimi zublji zelo hitro segrela tudi na 40 stopinj. 

"Trije fantje so nas prišli vprašat, če kaj rabimo, in smo rekli, če imajo kaj hladne vode. So tekli domov in prinesli tri litre hladne vode," pravi Matija, ki poudarja, da bi zdržal tudi, če ne bi nič jedel in pil, saj ga je pokonci držal le en cilj: "Rešiti vse skupaj. Moram reči, da sem ponosen na vse gasilce, lokalne prebivalce in na SV. Zelo ponosen sem, da sem lahko v službi domovine," še zaključi.