Dežja na Krasu skoraj ni bilo, na terenu ostaja 58 gasilcev

Kot so še sporočili iz regijskega štaba Civilne zaščite za severno Primorsko, ekipa strokovnjakov državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi nenehno odstranjuje le-te izven požarišča oz. na njegovem robu. Od začetka požara so varno odstranili že več kot 230 kosov iz 1. svetovne vojne, kar nanese eno tono in 300 kilogramov. 

Lovci iz LD Trstelj, Kostanjevica na Krasu, in LD Fajti hrib Renče so tudi med požarom z vodo redno oskrbovali napajališča za živali, tako kot to počno vedno v sušnih mesecih. Poudarili so tudi, da živali v naravi zdaj potrebujejo predvsem mir, da se po nadvse stresnih dnevih in boju za življenje lahko vsaj malce umirijo. 

Ponoči bo na Krasu ekipa 58 gasilcev iz 3 gasilskih regij – gorenjske, dolenjske in severnoprimorske. 

'Kjer je bil dež najbolj potreben, ga je bilo najmanj'

"Na Krasu vsi gledajo v nebo," je sporočil Ervin Čurlič iz regijskega štaba CZ za severno Primorsko. Gasilci in prebivalci so namreč nestrpno pričakovali napovedane padavine in se spraševali, če bo teh dovolj. Na terenu je bilo aktivnih 143 gasilcev iz 4 gasilskih regij: ljubljanske, gorenjske, dolenjske in severnoprimorske. Člani slednje so danes v vodstveni vlogi, je pojasnil Čurlič. 

"Kjer je bil dež najbolj potreben, ga je bilo najmanj. Na Krasu že sije sonce, pa še piha znova," je po skromnih padavinah sporočil Čurlič. "Še vedno se pojavljajo posamezna žarišča, celotno pogorišče pa pravkar preletava policijski helikopter s termokamero. Stalno se pojavljajo tudi nova, sicer manjša in obvladljiva, žarišča," so še sporočili iz regijskega štaba civilne zaščite.

Pod drobnogledom je trenutno območje nad Mohorini, v občini Renče Vogrsko – tam se namreč močno kadi. V zraku je bil tudi že vojaški helikopter.

Do sedaj hladna fronta goriškemu Krasu ni prinesla večje količine dežja. Za silo je namočilo tudi južni del Krasa – v Godnjah je padlo 16 litrov dežja, medtem ko je bilo na območju pogorišč v severnem delu Krasa dežja manj kot 5 litrov na kvadratni meter.

"Na Krasu prave nočne idile še ni bilo," je sporočil nočni vodja intervencije Dani Boltar. Nenehno se namreč prebujajo posamezna požarišča, a so bili gasilci ponoči pripravljeni in so hitro odgovorili. Posredovati so morali na zahodnem delu, proti Italiji, med Novo vasjo in Hudim Logom ter na Trstelju, kjer pa se je vse dogajalo znotraj požarišča, je pojasnil Boltar. 

Sicer pa je bilo ponoči na terenu aktivnih 139 gasilcev iz belokranjske gasilske regije, v štabnem delu pa 10 iz Gasilske zveze Nova Gorica - Šempeter.

Prebivalci na goriškem Krasu, predvsem pa gasilci, tako še naprej bdijo nad doslej največjim gozdnim pogoriščem v Sloveniji in težko pričakujejo padavine, ki jih vremenoslovci napovedujejo za vso državo. Najmanj naj bi jih sicer bilo ravno na Primorskem. 

Prepotrebni dež bi gasilcem pomagal zaustaviti nevarnost ponovnega izbruha požarov. Kot je povedal ponedeljkov dnevni vodja intervencije Sebastjan Kozar iz regijskega štaba Civilne zaščite za severno Primorsko, padavine na tem območju ne bodo preveč izdatne, zapadlo naj bi le nekje med sedem do 15 litrov dežja na kvadratni meter.

Ob tem je opozoril, da naj bi preglavice delal tudi veter spremenljivih smeri, zato bodo gasilci še naprej pripravljeni na vse. Ponoči je bilo tako na straži okoli sto gasilcev, enako število jih načrtujejo tudi danes čez dan.

V ponedeljek je nekaj manjših, a zelo razdrobljenih žarišč izzivalo gasilce. Na terenu jih je bilo najprej 240, nato pa 325, imeli so tudi pomoč obeh helikopterjev Slovenske vojske ter letala Pilatus. Občasno je pomagal tudi italijanski helikopter, ki je gasil na obmejnem območju. Sta pa tudi naša helikopterja vodo odmetavala na italijanskem ozemlju, so pojasnili v omenjenem štabu.

Gasilci so teren lahko ves čas nadzirali tudi s pomočjo drugega policijskega helikopterja s termokamero, pa tudi ob pomoči vojaškega brezpilotnega letalnika slovenske izdelave.

Na ponedeljkovi intervenciji so bile po do sedaj zbranih podatkih poškodovane štiri osebe, so še sporočili z Ministrstva za obrambo.

Za zdaj seveda še vedno velja ob začetku požara razglašeno izvajanje državnega načrta za zaščito, v sklopu katerega zdaj poteka tudi požarna straža, poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan pa je povedal, da bo državni načrt odprt, vse dokler bo za to obstajala potreba.

Predsednik vlade Robert Golob je že v nedeljo napovedal, da bo država od občine Miren-Kostanjevica prevzela stroške požarne straže, saj občina tega zagotovo ne bi zmogla. Ta teden naj bi tudi začeli s popisom škode. Ljudi bodo preko krajevnih skupnosti in občin pozvali, naj prijavijo škodo na osebnem premoženju, v gozdovih bo popis izvajal zavod za gozdove.