"Mi imamo danes voditeljstvo vlade. Državnega zbora. Imamo tudi operativnost vlade in državnega zbora. Seveda zaradi te negotovosti je nekaj krčev, je nekaj zapletov. Vendar pa to še ni stanje, ki bi ga lahko označili za politično krizo." Tako predsednik republike Borut Pahor o svoji oceni, češ da v Sloveniji – kljub množičnem protestu in propadlemu drugemu poskusu rošade šefa parlamenta – ni politične krize, ki je naletela na oster odziv opozicije.
"V petek je predsednik vlade Janez Janša dobil dve simbolični nezaupnici. Prva je ta, da mu je padel Zorčič že v drugo, kar je svojevrstna blamaža. Druga pa je ulica," je dejal poslanec LMŠ Nik Prebil. "Izjavo predsednika republike težko razumem, ker so vsa glasovanja znova v prejšnjem tednu pokazala, da v tem parlamentu nobena stran nima večine," pa je razmišljala vodja poslancev SAB Maša Kociper.
A Pahor vztraja: "To ni diskusija, ali smo v politični krizi ali ne. Ampak ali vlada ravna prav ali ne. Upam, da o politični krizi v pravem pomenu ne bomo govorili."
Strogo legalistično gledanje – ali so vsi položaji v državi zasedeni in ali se politične odločitve sprejemajo – pa je za opozicijo dokaz, da koalicija med Pahorjem in Janšo ostaja trdna. "Politična kriza v tej državi je. Borut Pahor se samo dela, da je ne vidi," je bil oster poslanec Levice Miha Kordiš. "Ne vidi, kako vlada ne uživa več zaupanja od 30 odstotkov in da 70 odstotkov državljanov tej vladi več ne zaupa. Ne vidi 40 tisoč protestnikov na ulici. Ne vidi lomastenja po medijih, ki ga vlada Janeza Janše sprovaja."
Kakšno je torej predsednikovo stališče do dogajanja okoli STA? "Kot veste, se zavzemam za to, da bi vlada čim prej rešila stabilno finančno financiranje STA. Ne razumem, zakaj tega ni mogoče storiti. Ob kančku potrebne politične volje bi vlada to lahko in morala urediti," je odgovoril.
Ob robu obiska predsednika Portugalske, države, ki počasi končuje predsedovanje EU, je bil predsednik kritičen tudi do vladnega neimenovanja evropskih tožilcev. "Za odločitev vlade po mojem mnenju ni prepričljivih argumentov oziroma jih ni predstavila javnosti," je dejal.
Pahor, ki je praviloma zadržan do komentiranja notranjepolitičnih tem, pa mora te, kot pravi, vse pogosteje razlagati tujim državnikom na obisku pri nas. "Skrbi jih, ali bo Slovenija v teh razmerah negotovosti, v katerih se je znašala, uspešno opravila predsedovanje svetu EU. Ta skrb je legitimna," je pojasnil.
Ali nas čaka vrnitev Počivalška v poslanske klopi? Morda vezava zaupnice predsednika vlade, smo danes želeli vprašati tudi koalicijske partnerje. A izjav niso dajali. Pomenljivo se je oglasila le nekdanja predsednica NSi, ki je po drugem propadlem poskusu menjave Zorčiča tvitnila, da so "velike spremembe možne le, če o njih ne odloča manjšina".
"Izjavo predsednika republike težko razumem, ker so vsa glasovanja znova v prejšnjem tednu pokazala, da v tem parlamentu nobena stran nima večine," pa je dejala vodja poslancev SAB Maša Kociper.
Pahor je ob srečanju s predsednikoma Nemčije in Portugalske na Brdu pri Kranju v nedeljo sicer dejal, da Slovenija ni v politični krizi, ampak v razmerah politične negotovosti. Dodal je, da o usodi vlade odločata vlada in parlament, ne pa predsednik republike.
Če bo stanje povečane politične negotovosti trajalo dlje in se bo morda še poglobilo, po Pahorjevi oceni toliko bolj pomembno, da "se bomo zavedali naše skupne odgovornosti, ne glede na politične razlike med nami, da smo hkrati odgovorni ne samo za svoj razvoj, ampak tudi za vodenje Sveta EU".
KOMENTARJI (233)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.