Zorčič ostaja predsednik DZ

Koalicijske poslanske skupine SDS, NSi in SMC so namreč v začetku maja že drugič vložile predlog za Zorčičevo razrešitev, ker je tudi po izstopu iz koalicijske SMC in vstopu v poslansko skupino nepovezanih poslancev (NeP), ki je v opoziciji, ostal na položaju predsednika DZ. Še pred tem ga je koalicija s 47 poslanskimi podpisi pozvala k odstopu.

Ob prvem poskusu konec marca je Zorčičevo razrešitev na tajnem glasovanju prav tako podprlo 45 poslancev, en premalo za uspeh predloga. Koalicija je zatrjevala, da ima to pot dovolj glasov za njegovo razrešitev, a jim je tudi v drugem poskusu zmanjkal en glas. Kot poroča novinar 24UR Anže Božič je to gotovo hud politični udarec za vladajoče stranke, saj se je znova izkazalo, da koalicija nima parlamentarne večine. Opozicija zato ponovno poziva k predčasnim volitvam.

"DZ je ponovno dokazal, da je suverena institucija," je po glasovanju dejal Zorčič in dodal, da bi bile najboljša možnost predčasne volitve. Dodal je, da bi bilo dobro, da se volitve zgodijo, saj Slovenijo v Bruslju in po Evropi gledajo kot zelo čudno državo. Sam pa težko špekulira, ali so predčasne volitve po tem glasovanju kaj bližje. Dodal je, da je to vprašanje večine, "če te večine ni, potem je drugi korak poskušati dobiti vsaj večino, ki bi se poenotila v bistvenih vprašanjih med samim predsedovanjem in do naslednjih volitev".

O glasovanju o razrešitvi je dejal, da "bi se koalicija morala obnašati malo bolj državotvorno. Vsi ti poskusi namreč govorijo proti temu, za kar naj bi se koalicija zavzemala, to je za stabilnost pred predsedovanjem Svetu EU". Ob tem je pozdravil glasovanje dveh poslancev, ki sta oddala neveljavni glasovnici, in se po njegovih besedah vzdržala pritiskov, ki so jih deležni koalicijski poslanci. 

Po njegovih besedah je očitno, da zdajšnje delovanje vlade, ko uzurpira različne institucije in posega v pravosodje, deli narod.

Pojavila so se ugibanja, da bi lahko predsednik vlade Janez Janša vezal zaupnico na tretji poskus Zorčičeve razrešitve. Zorčič je na vprašanje o tem odgovoril, da bi bil to "presedan svoje vrste, namreč to bi bil direktni poseg izvršilne veje v zakonodajno vejo oblasti. Ne poznam takšnega primera, torej da bi predsednik vlade direktno z nekim institutom po poslovniku razreševal predsednika DZ. To bi bilo nezaslišano in primitivno".

Krivec: Treba bo tretjič poskusiti z razrešitvijo Zorčiča

Na izid glasovanja pa so se odzvali tudi drugi poslanci. "Treba bo tretjič poskusiti z razrešitvijo Zorčiča," je dejal vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec. Očitno beseda, ki jo nekdo da, ne zadostuje, je ugotavljal ob tem, da jim je ponovno zmanjkal en glas. "Če želimo normalno delati v državnem zboru moramo imeti predsednika zbora, ki bo predsednik vseh in ne le ene skupine," je dodal.  "V tretje gre rado," je dejal tudi vodja poslancev SMC Gregor Perič. Ena od možnih rešitev je tudi vrnitev šefa SMC Zdravka Počivalška v parlament, ki bi koaliciji pridobil tisti odločilni glas, ki je tudi na tokratnem glasovanju zmanjkal. 

Na pozive opozicije k predčasnim volitvam, ker da razmerja moči niso jasna, je Krivec odgovoril, da razmerja niso bila jasna od začetka mandata. Tudi takrat "nismo vedeli, kdo je koalicija in kdo ne ter kdo je pogodbena koalicija, pa je vseeno zadeva delovala", je dodal. Glede na današnja glasovanja DZ o zakonih, ki so jih poslanci v večini podprli z večino nad 46 glasovi, bi po ocenah Krivca težko govorili o tem, da DZ ne deluje. Trdi, da blokade DZ ni.

"Je treba delati v tem režimu. Je pa težko delati, če imamo na predsedniškem mestu nekoga, ki posluša le nasprotno stran in ne moderira ter poskuša najti srednje poti," ugotavlja Krivec. S tega vidika bo treba po njegovih besedah s poskusom razrešitve ponovno poskusiti čim prej. "Tako stanje je nevzdržno. Zelo težko je sodelovati v DZ," je poudaril. Sicer je po njegovem mnenju čar tajnega glasovanja prav to, o čemer se zdaj sprašujemo. Ga pa čudi, "da se neke stvari dogovoriš in pri odraslih ljudeh to ne velja". "To je večji problem. Ne gre več za politiko, ampak načrtno nagajanje. Če kdo drugače misli, naj to pove in se lahko stehtamo," je dejal.

A Krivec ocenjuje, da zaradi te odločitve niti nismo korak bližje predčasnim volitvam. Morebitna vezava zaupnice predsednika vlade Janeza Janše na tretji poskus zamenjave Zorčiča je po besedah Krivca v Janševi pristojnosti. Tudi ta možnost obstaja, je ocenil. Dodal je, da se zaupnico namreč lahko veže na vsako glasovanje v DZ.

Ni se pa konkretno izrekel glede vprašanja, ali gre pri današnjem glasovanju za nasprotovanje padcu Zorčiča ali morda nasprotovanje imenovanju potencialnega kandidata za novega predsednika DZ, vodje poslancev NSi Jožefa Horvata. To je treba po besedah Krivca vprašati tiste, ki oddajo neveljavne glasovnice, in tiste, ki nočejo glasovati in umaknejo svoje poslance. Trenutno po njegovih besedah ne vidijo potrebe po drugem kandidatu, prav tako pobude z nobene strani za zdaj ni. Po njegovem mnenju je Horvat tudi zelo kompetenten, z izkušnjami.

Perič je ocenil, da bi bil izid "bistveno drugačen, če ne bi prišlo do obstrukcije", s katero po njegovi oceni opozicija nadzoruje svoje poslanke in poslance. "Gre za discipliniranje, gre za nadzor in to je vsekakor nekaj, kar za delovanje DZ ni v redu, saj se poslancem jemlje možnost, pravico in dolžnost, da se o tako pomembnih vprašanjih izrečejo," je dejal. Po njegovem mnenju gre za "trdo roko", s katero se vsi opozicijski poslanci gotovo niso strinjali.

O možnosti vrnitve Počivalška v DZ je dejal, da je o tem v tem hipu "težko govoriti", je pa poudaril, da ima Počivalšek poln poslanski mandat, ki ga je dobil od ljudi in ga lahko kadar koli reaktivira. Na mandatno-volilni komisiji bodo po njegovih besedah v prihodnjih tednih govorili o "kakšnih drugih mandatih", ki so vezani na zapuščanje strank in opravljanje postranskih del. Glede glasovanja poslancev DeSUS je poudaril, da je to temeljilo na dejanjih predsednika DZ, kot je zavračanje dnevnega reda. "Vprašanje je, ali bomo v prihodnje lahko v okviru te institucije delovali na predvidljiv način. Mislim, da si slovenski pravni red in institucije predvsem zaslužijo neko predvidljivost," je sklenil.

Šarec: Naj obračajo, kolikor hočejo, čas je za volitve!

Opozicijske LMŠ, SD, Levica, SAB in NeP ocenjujejo, da je že drugi spodleteli poskus zamenjave predsednika DZ pokazatelj, da vlada Janeza Janše v DZ nima absolutne večine. Glasovanje, ki je sovpadalo z začetkom protivladnih protestov, so označile za poraz oziroma nezaupnico vladi in ponovno pozvale na predčasne volitve.

"Umaknite ograje in pojdite med ljudi. A ker tega ne (z)morete, je čas, da se poslovite. Čas je za volitve, ne za vaše oklepanje oblasti za vsako ceno. Kupovanje posameznega glasu ima visoko ceno, ki jo plačajo državljanke in državljani. A ne da se vsega kupiti. Nimate 46," je zapisal Marjan Šarec iz LMŠ in dodal: "Naj obračajo, kolikor hočejo, čas je za volitve!"

Vodja poslancev LMŠ Brane Golubović je v izjavi spomnil na četrtkove dogodke, ko smo po njegovih besedah doživeli "pravni škandal te vlade, ko je sprejela sklep o neseznanitvi z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev". Spomnil je tudi na enotne nastope pravnikov o tem. "Skupna ugotovitev je bila, da ta vlada, ki je danes ogradila vse državne institucije, ker se boji ljudi, krši pravni red države," je dejal in dodal, da je DZ ponovno pokazal Janševi vladi, da tega ne tolerira in da nima 46 glasov. Po njegovih besedah so od 6. maja pritiskali na poslance, da bi dobili 46 glasov, a jih niso. "Demokrat, človek s častjo in odgovornostjo, bi po nekaj neuspehih vezal zaupnico na eno od svojih odločitev," meni Golubović. A dvomi, da bo kaj takega naredil.

Vodja NeP Janja Sluga je zadovoljna, da se je danes "izjalovil še en obseden poskus koalicije obvladovanja vsega in vsakogar". "Vesela sem, da sta se našla dva razuma poslanca, ki nista podlegla pritiskom, za katere vem, da sta jih bila deležna," je dejala v izjavi novinarjem v DZ. Obvladovati še institucijo, kot je DZ, je po njenih besedah nezaslišano, zato je vesela, da so "to avtonomijo ubranili".

Današnjih 45 glasov za Zorčičevo razrešitev je po mnenju vodje poslancev Levice Mateja T. Vatovca še en od porazov koalicije. "Poraz, ki pomeni, da je DZ še vedno kolikor toliko neodvisna institucija, ki se ne bo pustila tako zlahka podrediti željam predsednika vlade Janeza Janše in vladajoče SDS," je dejal v izjavi v DZ. Poraz koalicije vidijo kot še en korak naprej "v počasnem razkrajanju vladne koalicije in upajo, da bo trenutek, ko bo dokončno razpadla, prišel čim prej". "To je odlična popotnica za današnje proteste, odlično sporočilo za več kot 70 odstotkov ljudi, ki se s politikami te vlade ne strinjajo," je ocenil Vatovec.

A ne glede na to Vatovec meni, da ponoven poskus opozicije s konstruktivno nezaupnico in kandidatom za novega predsednika vlade ne bi bil smiseln. Spomnil je, da je malo časa do rednih volitev. S tega vidika bi bilo po njegovem prepričanju "to agonijo in škodo, ki se dela državi, najbolj smiselno zaključiti s predčasnimi volitvami".

Po ocenah vodje poslancev SAB Maše Kociper smo iz dneva v dan v DZ priča glasovanjem, ki dokazujejo, da koalicija nima potrebne večine, čeprav trdi, da jo ima. Spomnila je, da se je že drugič pokazalo, da glasov za Zorčičevo razrešitev ni. Pričakuje, da bo tako stanje tudi ostalo. Po njenem mnenju je več kot dovolj pokazateljev za to, da je čas za predčasne volitve. "Če koalicija še vedno misli vztrajati pri svojem, pa vsaj pričakujemo, da neha deliti ljudi, se neha ukvarjati sama s sabo in da začne delati kaj koristnega za prihodnost ljudi, da se ne bomo po zdravstveni krizi znašli v še večji gospodarski krizi in imeli še več težav," je povedala Kociprova.

Tudi poslanka SD Meira Hot ocenjuje, da je današnje glasovanje ponovno pokazalo, da ta vlada nima potrebne večine v DZ. V SD menijo, da je vlada z današnjim glasovanjem dobila nezaupnico, drugo nezaupnico pa prejema na ljubljanskih ulicah. Sporočilo ljudi je po njenem mnenju jasno, in sicer, da je čas za predčasne volitve. Prav tako je glasovanje o Zorčiču po ocenah SD pokazalo, da "ni več čas za kupčkanje in politično preigravanje, ampak je čas, da takoj odidemo na predčasne volitve". Glasovanje je po ocenah poslanke tudi žarek upanja in znak ljudem na ulici, da so slišani.

Žiža: Poslanca narodnih skupnosti ne želiva biti jeziček na tehtnici

Kot je dejal poslanec Felice Žiža, se tudi poslanca narodnih manjšin opirata na 82. člen ustave, ki govori o tem, da poslanci niso vezani na kakršna koli navodila. Ne želita biti jeziček na tehtnici, a pridejo trenutki, tudi v tej sestavi mandata DZ, ko se je treba odločati. "Tudi če si jeziček na tehtnici, igraš svojo vlogo in odločaš," je poudaril predstavnik italijanske narodne skupnosti, vodja poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti.

Ko gre za imenovanja, pozitivne, razvojne in konstruktivne predloge, nimata težav pri podpori. Najtežje pa je pri odločitvah, ko se razrešuje s funkcij ali ruši, denimo vlado, je pojasnil Žiža. A tudi pri tem njun "ne" po njegovih navedbah ni absoluten. "Vedno je treba pogledati, kaj je pripeljalo do tega in kaj bo sledilo, pri tem pa iskati boljše rešitve," je poudaril.

Kot zadnji primer je Žiža izpostavil, da je predsednik DZ glasoval proti dnevnemu redu redne seje DZ, ki ga je sam predlagal, s tem pa po mnenju Žiže skupaj z opozicijo storil veliko napako. Po njegovih ocenah je Zorčič s tem potrdil, kar so tudi kdaj prej opazili, in sicer, da ne deluje neodvisno in samostojno. "Določene odločitve, kot na primer glasovanje o dnevnem redu, so verjetno pokazale, da ga je povleklo na stran opozicije, česar pa si kot predsednik DZ ne bi smel privoščiti," je navedel.

Dodal je, da mora biti predsednik parlamenta vedno nevtralen, širok ter delati predvsem za dobro celotnega parlamenta, vseh poslanskih skupin in predvsem za vse državljane. Četudi v poslovniku DZ ni navedeno, je po njegovem mnenju tudi samoumevno, da morata biti predsednik in dva podpredsednika DZ iz koalicijskih vrst, če je eden od podpredsednikov iz opozicije.

Spomnil je, da so prav zato zbrali 47 poslanskih podpisov, s katerimi so Zorčiča pozvali k odstopu, kar bi povzročilo manj težav pri delovanju DZ.

Žiža je sicer spomnil na sodelovanje poslancev narodnih manjšin z vsemi dosedanjimi vladami od leta 1991. Vsi dosedanji poslanci italijanske in madžarske narodne skupnosti so prav tako sodelovali z vlado Janeza Janše. V mandatu od 1996 do 2000 sta takratna poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti vladi Janeza Drnovška zagotavljala 44. in 45. glas, je spomnil. Pri tem verjame, da sta bila za pozitivne vsebine.

Predstavnika narodnih manjšin sicer ne želita glasovati ideološko, pač pa podpreti dobre vsebine in zlasti predloge, ki zagotavljajo politično stabilnost, je poudaril Žiža. Strinja se, da bi imela aktualna Janševa vlada, če poslanca narodnih manjšin z njo ne bi sodelovala, nekaj več težav pri sprejemanju določenih zakonov. Napovedal je, da bosta v skladu s podpisanim dogovorom še naprej sodelovala z vlado.

Po njegovih ocenah ima vlada še za okoli eno leto dela. "Mi ji privoščimo, da dela naprej, ker ima za izvesti veliko za državo pomembnih projektov, sploh pa predsedovanje Svetu EU," je pojasnil Žiža. Med pomembnimi projekti njenega mandata je izpostavil davčno reformo, demografski sklad, zakon o dolgotrajni oskrbi in zdravstveno reformo. Po njegovih besedah poslanca narodnih manjšin od podpisa sporazuma o sodelovanju z Janševo vlado, h kateremu je sicer vlada povabila vse opozicijske stranke, prejmeta v usklajevanje vse predloge zakonov. Prav tako imajo redno komunikacijo z vlado, če je treba, vsakodnevno.

Na poslanca narodnih manjšin prav zaradi podpore vladnim oz. koalicijskim predlogom v zadnjem letu letijo številni očitki opozicije. Žiža meni, da gre tudi na družbenih omrežjih za pritiske, ki se bodo verjetno še nadaljevali. "A bomo v dobrobit vseh državljanov in tudi narodnih skupnosti v skladu s svojimi vrednotami in principi sodelovali še naprej. Tako smo delali vedno. Sam imam tudi podporo naših organizacij," je poudaril.