Kot je po štiriurni razpravi sporočil predsednik odbora Jelko Kacin (LDS), so člani odbora s 15 glasovi za in dvema vzdržanima podprli stališča vlade, ki jih je ta sprejela na seji 28. avgusta in tudi dodatek. Odbor je tako podprl stališče vlade, da je imela Republika Slovenija vseskozi v nekdanji SFRJ kot tudi ves čas po njenem razpadu neposreden teritorialni izhod na odprto morje, zato ima tudi epikontitentalni pas in pravico do izključne ekonomske cone. Pred hrvaško razglasitvijo EEZ ali kakršne druge cone v Jadranskem morju je potrebna dokončna rešitev meje med Slovenijo in Hrvaško. Zato vlada meni, da je rešitev v dokončni uveljavitvi sporazuma o meji, ki sta ga sklenila premiera in ki je bil parafiran, potrjen s strani obeh vlad in predstavljen v javnosti.
Odbor je sicer danes obravnaval le prvo točko dnevnega reda, gradivo vlade, ki je imela oznako zaupno, zaprto sejo pa bo nadaljeval v prihodnjih dneh, na kateri bo tudi obravnaval drugo točko, gradivo vlade, ki ima oznako interno.
Rop: Slovenija bo branila nacionalne interese
"Slovenija meni, da je možno iskati rešitve problemov, povezanih z Jadranom - okoljevarstvenih in ribiških problemov - samo na osnovi dogovora in usklajevanja skupnih stališč." To je po sestanku predsednikov koalicijskih strank in vodij poslanskih skupin, na katerem so danes razpravljali tudi o slovensko-hrvaških odnosih, v izjavi za javnost poudaril slovenski premier Anton Rop. Hrvaško je ob tem pozval k pogajanjem, obenem pa izrazil prepričanje, da ne bo enostranske odločitve o razglasitvi izključne ekonomske cone (EEZ). Sicer pa je poudaril, da je Slovenija trdno odločena braniti slovenske nacionalne interese.
Rop je še poudaril, da so se slovenske koalicijske stranke poenotile glede politike Slovenije do problemov s Hrvaško. "Sklepe vlade in ukrepe zunanjega ministrstva v zvezi z EEZ so podprle celo vse politične stranke v Sloveniji," je še poudaril in izrazil prepričanje, da bo na današnji seji enako storil tudi odbor DZ za zunanje odnose. Menil je tudi, da bo med hrvaškimi strankami prevladalo prepričanje za "evropsko pot". Da ne bo prišlo do hrvaške enostranske razglasitve EEZ, pa po njegovem odražajo tudi izjave hrvaškega predsednika Stipeta Mesića in premiera Ivice Račana.
Račan: Hrvaške odgovor iz Bruslja ni presenetil
Hrvaški premier Ivica Račan je danes popoldne dejal, da odgovor iz Bruslja, po katerem Evropska komisija ni pristojna za reševanje hrvaško-slovenskega spora v zvezi z napovedano hrvaško razglasitvijo izključne ekonomske cone (EEZ) v Jadranskem morju, Hrvaške ni presenetil. "Odgovor iz Bruslja nas ni presenetil, v njem je tisto, pri čemer smo vztrajali - s pogovorom, dialogom vrniti v normalno stanje odnose med dvema sosednjima in prijateljskima državama," je dejal Račan po sestanku vladajoče koalicije v Zagrebu.
Kot je po sestanku na hrvaškem zunanjem ministrstvu dejal diplomat pomembne evropske države, se Evropska unija ne bo neposredno vmešavala v hrvaško-slovenski spor zaradi razglasitve EEZ, bo pa poskušala obe državi spodbuditi, da čim prej rešita nesporazume. Sicer pa bo Bruselj cenil vse poteze, ki bodo vodile k pomiritvi.
Hrvaški premier je danes povedal, da "zadnji dnevi res niso bili normalni". Na novinarsko vprašanje, kdo bi moral v zvezi z normalizacijo odnosov med Slovenijo in Hrvaško napraviti prvi korak, je Račan ocenil, da bi bil vrnitev slovenskega veleposlanika v Zagreb "verjetno dober korak". "Verjetno bi bil dober korak, če bi se po konzultacijah, ki potekajo v Ljubljani, slovenski veleposlanik vrnil v Zagreb, mi pa obljubljamo, da našega veleposlanika ne bomo poklicali na konzultacije," je dejal premier.
Račan je ob tem še pojasnil, da je vladajoča koalicija na današnjem sestanku izrazila zaskrbljenost nad stanjem odnosov med Slovenijo in Hrvaško. Upamo, da je ta epizoda v trenutnih odnosih med državama le začasna in da se bo kmalu končala. In da se bomo z ostrih besed, celo groženj, ki jih je bilo moč slišati na račun Hrvaške, vrnili k dialogu, je dodal Račan.
Dejal je še, da bo Hrvaška skozi pogovore in dialog branila svoje nacionalne interese v zvezi z zaščito gospodarskih in ekoloških interesov na Jadranu. Po njegovih besedah bo Hrvaška sprejela odločitve v skladu s svojimi interesi, vendar pa pri tem ne bo škodovala svojemu glavnemu nacionalnemu interesu, to je vstopu v EU.
Tomčić: Ni pogojev za razpravo o EEZ na izredni seji sabora
Predsednik hrvaškega sabora Zlatko Tomčić je v nadaljevanju izredne seje sabora, potem ko je predsednik Hrvaške stranke prava (HSP) Ante Đapić ponovil zahtevo po uvrstitvi točke o razglasitvi izključne ekonomske cone (EEZ) na tekoče zasedanje, pojasnil, da poslovnik tega ne dopušča.
Predlagal pa je, naj saborski odbor za ustavo, poslovnik in politični sistem v roku 24 ur poda mnenje o tem, ali je mogoče predlog HSP uvrstiti na dnevni red seje. Po navedbah hrvaškega radia pa v Zagrebu za zaprtimi vrati pravkar poteka sestanek predsednikov strank vladajoče koalicije. Čeprav uradnih informacij o vsebini ni, na njem po navedbah radia najverjetneje razpravljajo o odnosih s Slovenijo.
Poslanec Đapić je spomnil, da je njegova stranka že marca 2001 v saborski postopek vložila predlog o razglasitvi EEZ, sabor pa je o tem vprašanju razpravljal julija 2001. HSP zato ugovarja, ker je kljub dejstvu, da je bilo glede odločitve o razglasitvi EEZ storjeno vse potrebno tako v saborskih delovnih telesih kot na plenarni seji, ta točka ni bila uvrščena na dnevni red seje, ki se je začela danes.
Poslanec Istrskega demokratskega zbora (IDS) Damir Kajin je dejal, da njegova stranka ne zahteva uvrstitve nove točke na dnevni red izredne seje, temveč vztraja, da sabor od vlade zahteva, naj pooblaščena oseba z zunanjega ministrstva poslancem pojasni, kakšne so trenutne razmere v slovensko-hrvaških odnosih. Ti so po njegovih besedah tako slabi, da "Hrvatje in Slovenci drug drugega vidijo kot najslabše sosede".
Predsednik Tomčić je vztrajal pri svojem stališču, da predloga ni mogoče sprejeti, ker je v nasprotju s poslovnikom sabora. "Skušajte razpravo o tem začeti na odboru za zunanjo politiko, nato pa bi to točko lahko uvrstili na dnevni red redne seje sabora," je odgovoril Kajinu. Ta je dejal, da v slovensko-hrvaških odnosih ta čas vlada hladna vojna, takšen položaj pa bi lahko pod vprašaj postavil vse boljše sodelovanje hrvaškega in slovenskega gospodarstva. Dodal je, da dvomi, da bo Hrvaška razglasila EEZ in se bo raje odločila za blažjo različico, to je ribolovno območje.
V predvolilnem času se ni dobro igrati z mejami, še slabše pa je trgovati z eno sosedo proti drugi, je dejal Damir Kajin. "Ne vem, če bo igra z Italijo uspešna, lahko pa si z njo polomimo zobe," je dejal Kajin in menil, da je čas, da se paket odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško končno začne reševati, saj bosta v nasprotnem primeru na škodi obe strani.
Poslanec Hrvaške socialno-liberalne stranke (HSLS) Joško Kontić je dejal, da se je sabor izkazal za bolj modrega kot vlada, saj je bil njegov zunanjepolitični odbor leta 2001 proti sporazumu o meji s Slovenijo. Predstavnik Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ) Ivo Sanader je poudaril, da o razglasitvi EEZ ni treba razpravljati na izredni seji, temveč je treba dati prostor diplomaciji in videti, kako bi takšna odločitev odmevala v mednarodnih odnosih.
Vse se je začelo z Mesićevo izjavo
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je kot prvi hrvaški predstavnik marca omenil zamisel o oblikovanju EEZ, ki pa je bila takrat predstavljena kot njegovo osebno stališče. Mesić se je takrat zavzel za razglasitev italijanske in hrvaške ekonomske cone na Jadranu z besedami: "Če bi z Italijani razglasili gospodarski pas, potem na Jadranu ne bi bilo več odprtega morja. Slovenci bi v tem primeru po sporazumu z nami in Italijani dobili neškodljiv prehod do izhoda z Jadrana. S tem bi uredili vse težave s Slovenijo, vse, kar se nanaša na nadzor nad tankersko plovbo in nasploh na prometom po Jadranskem morju".
Vprašanje je znova stopilo v središče pozornosti, ko je hrvaško ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo 1. avgusta napovedalo, da bo Hrvaška to cono vzpostavila že jeseni. Slovenija je od takrat od Zagreba že večkrat zahtevala pojasnila in jih v nekaj notah tudi dobila. Potem ko je hrvaški zunanji minister Tonino Picula za Slobodno Dalmacijo 31. avgusta dejal, da Hrvaška ne priznava, da ima Slovenija stik z odprtim morjem, glede sporazuma o meji na morju, ki sta ga državi parafirali pred dvema letoma, pa menil, da nima nikakršnih pravnih učinkov, je Slovenija na posvetovanje v Ljubljano do nadaljnjega poklicala slovenskega veleposlanika v Zagrebu Petra Bekeša.
Rupel je Piculine izjave označil kot neresnične in nedobronamerne, ob tem pa dejal, da bo Slovenija pretehtala smiselnost podpore Hrvaški pri njeni evroatlantski usmeritvi.
Za Slovenijo ni sprejemljiva enostranska razglasitev takšne cone, ki bi jo povrhu vsega omejila kot pomorsko državo. Slovenija vztraja pri tem, da ima izhod na odprto morje še iz časov nekdanje SFRJ, uradna Ljubljana pa še meni, da morajo jadranske države skupaj in skladno s standardi EU poskrbeti za zaščito Jadrana pred neprimernim izkoriščanjem.
