Opozicija: Gre za tiho uvedbo davka na nepremičnine

Državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič je v predstavitvi predloga v današnji drugi obravnavi med drugim dejal, da je cilj pred novim splošnim vrednotenjem nepremičnin, predvidenim za prihodnje leto, odpraviti pomanjkljivosti v veljavnem zakonu, na katere je leta 2013 opozorilo ustavno sodišče.

Novi zakon bo tako predvidoma določneje opredelil sistem vrednotenja, tako da bo vrednosti mogoče uporabiti tudi za potrebe obdavčenja. Zakon bo merila določil v tolikšnem obsegu, da bo zadoščeno zahtevam ustave, hkrati pa bo ta določitev dovolj prožna, da se bo lahko pri vrednotenju sledilo spremembam na nepremičninskem trgu, je povedal Božič. Cilj je namreč dobiti vrednosti, ki bodo čim boljši približek realnim tržnim vrednostim.

Novi zakon bo tudi omogočil sodelovanje javnosti v postopkih oblikovanja modelov vrednotenja, in sicer prek javnih razgrnitev predlogov modelov po občinah, poleg tega bo lastnikom zagotovil pravno varnost. Slednje je pomembno tako zaradi odločbe ustavnega sodišča glede obdavčitve kot tudi zaradi dejstva, da se podatki o pripisani vrednosti uporabljajo v različne namene, med drugim za določanje pravic iz javnih sredstev, in lahko vrednosti vplivajo npr. na višino socialnih transferjev.

Lastniki bodo lahko tako ugovarjali pripisani posplošeni vrednosti nepremičnine, in sicer z dokazovanjem posebnih okoliščin, ki jih siceršnje vrednotenje ne bo zajelo, tako da se bo lahko vrednost njihove nepremičnine zvišala ali znižala.

Geodetska uprava bo sedaj oblikovala nove modele vrednotenja za posamezne vrste nepremičnin, o modelih bo, kot omenjeno, potekala javna obravnava z razgrnitvijo po občinah, sledilo bo novo generalno vrednotenje. Predvideno je, da bodo lastniki nepremičnin o novih pripisanih vrednostih obveščeni decembra 2018.

Razprava poslancev v prvi obravnavi na plenarni seji in na matičnem odboru se je vrtela predvsem okoli posledic vrednotenja na morebitno kasnejšo obdavčitev nepremičnin.

V SDS napovedali novo pobudo za presojo ustavnosti

Del opozicije je menil, da predloga ne bi smeli sprejeti, ker bo dejansko opredelil osnovo za davek na nepremičnine, glede tega davka pa ni še nič znanega. Opozarjali so, da je pričakovati višje vrednosti nepremičnin od sedanjih, kar pomeni, da bodo lastniki z davkom bolj obremenjeni, najbolj naj bi bili prizadeti socialno šibkejši. Omenjalo se je, da gre dejansko za tiho uvedbo davka na nepremičnine in da je vsebina zakona spet protiustavna. V SDS so ob tem napovedali, da bodo storili vse za to, da zakon ne bo uveljavljen, tudi z novo pobudo za presojo ustavnosti.

Ministrstvo za finance je na drugi strani poudarjalo, da sam zakon o množičnem vrednotenju ne določa nobenih dodatnih pravic ali obveznosti oz. obremenitve lastnikov.

Na podlagi mnenj predstavnikov kmetov in lastnikov gozdov je bilo veliko tudi opozoril glede vrednotenja kmetijskih in gozdnih zemljišč. Ta se bodo po novem vrednotila na podlagi namenske, ne dejanske rabe, kar pomeni, da se bodo stavbna zemljišča, na katerih se dejansko kmetuje, vrednotila kot stavbna.