'OECD je nosilec vrednot, ki so pahnile svet v to krizo'

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) zavrača priporočila OECD glede potrebnih ukrepov v Sloveniji, med drugim glede strukturnih reform, fiskalne konsolidacije, minimalne plače, prožnosti trga dela. Nekatera priporočila, npr. glede uporabe makroekonomskih napovedi, pa bi bilo vredno upoštevati, dodajajo v ZSSS.

Bistvo poročila, ki ga je minuli teden predstavila Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), je, da so potrebne strukturne reforme, ki temeljijo na zmanjšanju socialnih pravic. Predlogi niso v korist delavcev, so pa v korist kapitala, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani ocenil predsednik ZSSS Dušan Semolič. "OECD je nosilec vrednot, ki so pahnile svet v to krizo. Če je kdo potreben strukturnih reform, so to OECD, Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad," je dodal.

'Ne pakt o konkurenčnosti, temveč pakt o novih delovnih mestih'

Slovenija po njegovih besedah ne potrebuje pakta konkurenčnosti, kot sta ga predlagala Nemčija in Francija, ampak pakt o novih delovnih mestih, kako zaposliti brezposelne, kako mladim ponuditi kakovostna in varna delovna mesta. Konkurenčnost je treba krepiti s pomočjo evropskega socialnega modela, pravi Semolič.

Ukrepi za fiskalno konsolidacijo bodo prizadeli predvsem tiste z nizkimi in srednje visokimi dohodki, je opozorila strokovna sodelavka ZSSS Andreja Poje in dodala, da je stanje na področju javnih financ posledica politike pred krizo, ki ob visoki gospodarski rasti ni poskrbela za ustvarjanje presežkov, ampak je med drugim s spremembami pri obdavčitvi znižala proračunske prihodke.

Konkurenčnost se želi povečati s prožnostjo trga dela in znižanjem minimalne plače, pri tem pa se pozablja, da so med kazalniki konkurenčnosti tudi delovanje institucij za varovanje človekovih pravic in zaščite intelektualne lastnine, boj proti organiziranemu kriminalu, delovanje zdravstva in šolstva, trg dobrin, je dejala Pojetova.

Pojetova pravi, da se vedno ponavlja samo negativne vplive minimalne plače, da pa različni ekonomisti ugotavljajo, da višja minimalna plača ni vzrok za večjo brezposelnost in manj zaposlovanja mladih. "Minimalna plača ni grožnja konkurenčnosti gospodarstva," je poudaril Semolič in dodal, da je bil lanski dvig minimalne plače "normalna reakcija na revščino zaposlenih". Prepričan je, da je slovenski trg dela še preveč prožen in da delavci potrebujejo večjo varnost.

V ZSSS so kritični tudi do priporočil glede pokojninske reforme, saj da OECD edini izhod vidi le v strožjem posegu v pokojninski sistem.

Glede povečanja tujih neposrednih investicij ZSSS opozarja, da bi do tega prišlo s prodajo državnega premoženja in da bi lahko pozneje v Sloveniji "delali za minimalno mezdo v tujih korporacijah".

V ZSSS so kritični tudi do priporočil glede dokapitalizacije bank, ki da jo bodo izpeljali na plečih davkoplačevalcev, ter predlogov glede racionalizacije šolstva, saj da so šole "gibalo kraja, in če bi spraznili podružnične šole, bodo ruralni deli ostali brez prebivalcev".

Je pa tudi v sedanjem poročilu OECD kar nekaj priporočil, ki jim bi bilo vredno prisluhniti, pravi izvršni sekretar ZSSS Ladislav Rožič. Med njimi navaja nedoslednost pri uporabi makroekonomskih napovedi; OECD namreč opozarja, da bi morale biti edini vir za predpostavke pri pripravi proračuna napovedi urada za makroekonomske analize in razvoj.

Upoštevati bi bilo treba tudi priporočila o potrebnem večjem nadzoru nad delom nadzornih organov v podjetjih, menijo v ZSSS. Strinjajo se o možnostih dviga oz. uvedbe nekaterih davkov, pri čemer v sindikatu predlagajo uvedbo dodatne dohodninske stopnje, višjo obdavčitev dividend, davek na neinvestiran dobiček in davek na finančne transakcije.

V Gospodarski zbornici zaskrbljeni

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pravijo, da "z zaskrbljenostjo spremljajo neargumentirano in pavšalno napadanje ocene in priporočil OECD Sloveniji za izboljšanje naše konkurenčnosti".

"V sindikalnih napadih na oceno OECD ne vidimo le poizkus diskvalifikacije ugleda te ustanove, temveč neposredno obrambo obstoječih razmer v Sloveniji. Prevelike zadolženosti, prevelike javne porabe, brezposelnosti, neprivlačnosti za domače in tuje investitorje, prevelike reguliranosti, neučinkovitega upravljanja, prevelike vloge vsakokratne vladajoče politike pri upravljanju podjetij in drugih slabosti, na katere povsem upravičeno opozarja OECD se ne da odpraviti zgolj z višjo pravno kulturo in transparentnejšo pravno državo, kakor to povzemajo sindikati. V Sloveniji potrebujemo korenite in tudi hitre reforme, s katerimi bomo ustvarili nova delovna mesta, pospešili razvoj, izvoz in tudi višjo pravno varnost, vendar pa potrebujemo tudi hitre in kratkoročne rešitve, s katerimi bi morali pomagati gospodarstvu. Čeprav je morebiti ta trenutek brezposelnost v Sloveniji manjša, kot smo jo napovedovali tudi na GZS še pred dobrim letom, pa je izčrpanost gospodarstva bistveno večja kot smo jo predvidevali in zato lahko v naslednjih mesecih pričakujemo veliko stečajev in dodatno zmanjševanje števila zaposlenih. Ocene OECD, ki so bile predstavljene v preteklem tednu so povsem realne, oziroma, poznavajoč razmere v konkretnih sektorjih slovenskega gospodarstva, na GZS ocenjujemo, da so razmere celo bolj resne. In če nič ne naredimo in spremenimo, kot to predlagajo sindikati, bodo posledice za gospodarski in socialni razvoj Slovenije izjemno negativne. Zato pozivamo vse socialne partnerje, da prav oceno OECD izkoristimo za nov cikel socialnega dialoga, kjer bomo ob kritični analizi naših razmer poiskali konsenzualen izhod iz naše krize," je v sporočilu za javnost še zapisal generalni direktor GZS Samo Hribar Milič.