Koalicija pristala na podaljšanje razprave o medijski zakonodaji

Namera vlade, da spremeni zakone o medijih, o RTV Slovenija in o Slovenski tiskovni agenciji (STA), je dodobra razburila vpletene, politika tudi tu ni usklajena, stroka pa opozarja, da bomo ceno na koncu plačali gledalci. Posledično bi se namreč v sklad za financiranje televizijske produkcije z novo dajatvijo nateklo kar 25 milijonov evrov, z njimi pa bi upravljal kulturni minister. "Hipotetično bi ta lahko 24 milijonov dodelil prijateljski TV-postaji, en milijon pa nekomu, ki se dejansko ukvarja s filmom in televizijo," opozarja strokovnjak za novinarstvo in profesor na FDV Marko Milosavljević. 

Ob burnih odzivih so se za podaljšanje razprave zavzeli tudi nekateri v koaliciji. Tako so iz NSi sporočili, da se zavzemajo, da se razprava podaljša tudi zato, da lahko pripombe in mnenja poda tudi strokovna javnost. "Dogovor  na današnjem koalicijskem sestanku je, da se razprava podaljša do konca avgusta 2020," so sporočili na Twitterju. 

Vodja direktorata za medije na ministrstvu za kulturo Ivan Oven je na Radiu Slovenija potrdil, da ministrstvo podaljšuje rok za javno razpravo o treh medijskih novelah. Predloge je sicer zagovarjal, češ da posodabljajo zakonodajo, medtem ko so deležniki večinoma opozorili na slabe rešitve, ki prinašajo krčenje avtonomije javnih servisov.

Po Ovnovih besedah so bili cilji ministrstva "posodobitev zakonodaje z ozirom na radikalni tehnološki razvoj na področju medijske industrije" in uskladitev slovenskih pravnih norm z evropskimi. Predlagajo rešitve za poenostavitev postopkov za zniževanje stroškov, poudarek je na povečanju več pravic poslušalcev in gledalcev, povečujejo transparentnost financiranja, zagotavljajo neodvisne stalne in transparentne vire financiranja in vse to vodi do sinergijskih učinkov, je naštel Oven.

Novakova: Ne pristajam na težnje po slabitvi neodvisnega in svobodnega slovenskega novinarstva

Na želje vlade po spremembi medijske zakonodaje se je danes oglasila tudi evroposlanka in nekdanja predsednica NSi Ljudmila Novak. Kot pravi, si sicer želi, da bi mediji večkrat zasledovali pozitivne zgodbe in interese preprostega človeka in ne posameznih lobističnih organizacij ali lobistov, kljub temu pa ne more pristati na "težnje po slabitvi neodvisnega in svobodnega slovenskega novinarstva". 

"Spremembe medijske zakonodaje v času, ko se svet vrti s svetlobno hitrostjo, so priporočljive. Navsezadnje so tovrstne želje v preteklosti že izrazili tudi vidni slovenski novinarji in znane medijske osebnosti. A ob tem želim poudariti, da so svobodni in neodvisni mediji steber demokracije, zato pričakujem, da se tovrstne zakonodajne spremembe zgodijo v sodelovanju z novinarsko in medijsko stroko ter brez časovnega pritiska,"  je pozvala. Kot je znano, je vlada namreč spremembam namenila pičlih pet dni javne razprave. 

Slovenija je po besedah Novakove parlamentarna demokratična republika, kjer je svoboda izražanja misli, govora, tiska in drugih oblik javnega obveščanja zapisana v ustavi. "Dejstvo je, da sta si politika in novinarstvo večinoma na nasprotnih bregovih, kar je tudi osnovno demokratično načelo delitve oblasti. A v sodobnih in razvitih demokracijah, kjer je samorefleksija vrednota in ne šibkost, politika stremi k neodvisnemu novinarstvu in ne njegovemu podrejanju." 

Vlogi RTV Slovenija in STA sta po njenih besedah vitalnega pomena za slovensko demokracijo, čeprav je že nekaj časa jasno, da se RTV Slovenija zaradi svojega obsega težje prilagaja izzivom sodobnega časa. "A pri tem želim odločno zavrniti kakršenkoli poseg v avtonomnost novinarstva na RTV Slovenija," še pravi Novakova. 

Opomnila je tudi, da v zavezujočem 18-mesečnem programu predsedovanja Svetu EU, ki ga je z nemškim in portugalskim predsedstvom podpisala tudi Vlada Republike Slovenije, jasno piše, da "pluralistični, neodvisni in verodostojni mediji v vlogi varuha in nadzornika demokracije predstavljajo temelj vsake pravne države". Zato bi bilo, še pravi Novakova, najmanj neodgovorno, če bi vlada te besede že dober mesec dni od podpisa poteptala s spremembo medijske zakonodaje, ki bi neodvisnost slovenskih medijev zlomila.

Do zgolj nekajdnevnega roka za javno razpravo o treh novelah medijskih zakonov je kritičen tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina. Vsebinsko se pri varuhu v predloge še niso spuščali, rok pa je zagotovo prekratek, je dejal.

"Del tega načela je tudi, da se splošni in strokovni javnosti da možnost, da se vsebinsko opredeli do posameznih zakonskih predlogov. In petdnevni rok je zagotovo prekratek," je dejal Svetina, ki je opozoril, da morajo biti roki razumni. Dejal je še, da so danes dobili pobudo, naj se v sprejemanje zakonodaje varuh vključi tudi vsebinsko.

Za podaljšanje časa za javno razpravo se je v izjavi za RTV Slovenija zavzel tudi predsednik republike Borut Pahor. Kot je poudaril, je RTV javna ustanova nenadomestljivega pomena s številnimi informativnimi, razvedrilnimi, kulturnimi in drugimi poslanstvi, strokovnjaki in širša javnost pa si morajo vzeti dovolj časa, da se seznanijo s številnimi problemi, ki so se nakopičili z leti. V mirnem dialogu naj se poskuša najti prave odgovore, je poudaril Pahor.

Joveva: Nesprejemljivo je, da se tako poskuša financirati medije, ki so blizu vlade

Tudi evroposlanka Irena Joveva (LMŠ) je kritična do predlaganih zakonskih novel. "Mislim, da je to steber vsake demokratične družbe," je dejala o neodvisnih medijih. 

Po njenem mnenju tako STA kot RTVS kot neodvisna medijska javna servisa to upravičujeta in četudi ni vse popolno, je nesprejemljivo, da se na tak način spreminja zakonodaja in da se želi poseči v njihovo delovanje, podrediti njihovo delovanje in financirati medije, ki so blizu vlade.

LMŠ: Novi direktor bo očitno moral biti kimavec, če bo želel obdržati položaj 

Iz LMŠ so sicer sporočili, da predlagane spremembe medijske zakonodaje razumejo kot neposreden pritisk in napad na neodvisni javni medijski servis RTV Slovenija ter Slovensko tiskovno agencijo. "Cilja vlade Janeza Janše oziroma predvsem njega sta dva: oslabiti javne medije ter vplačana sredstva za RTV prispevek državljank in državljanov preusmeriti v medije blizu SDS in vzpostaviti oziroma prevzeti nadzor nad informacijami ter njihovo interpretacijo, hkrati pa poročati le še o tematikah po volji vladi in zlasti predsednika vlade Janeza Janše." 

Dejstvo, da je kulturno ministrstvo javni razpravi namenilo vsega pet delovnih dni, kaže zgolj eno – da je javna razprava namenjena sama sebi oziroma poteka zgolj v izogib očitkom, da je ni bilo. "Če bi vlada imela iskreno željo pridobiti kakovostne pripombe in predloge, bi določila ne le daljši časovni okvir, pač pa že pred tem k sodelovanju in pogovorom povabila strokovno javnost. Tako pa prav strokovnjaki morajo domala prositi, da bi jih pristojno ministrstvo poslušalo in tudi slišalo. Poteze vlade razumemo kot načrtno izkrivljanje medijske krajine, ob čemer se retorično sprašujemo, ali vlado medijska svoboda in neodvisno novinarstvo motita." 

Predlog, v skladu s katerim bi vlada na predlog ministra za kulturo imenovala štiri od petih članov nadzornega sveta STA, v LMŠ razumejo kot željo po vzpostavitvi nadzora nad STA ter korak k načrtnemu in postopnemu uničenju njenega neodvisnega delovanja. "V tem prepoznamo tudi željo vlade, da bi STA postala njeno glasilo, ki bo, če sklepamo po UKOM-u, objavljala vsebine, etiketirane z ideologijo predsednika vlade Janeza Janše in stranke SDS. Skrbi nas tudi predlog, po katerem bi nadzorni svet, če to predlaga večina njegovih članov (in vladni bodo večino imeli), lahko predčasno razrešil direktorja. Z drugimi besedami: novi direktor bo očitno moral biti kimavec, če bo želel obdržati položaj." 

Predvsem jih skrbi, ker medijska zakonodaja sredstva za financiranje javne službe krni, v isti sapi pa pod pretvezo pluralizacije oziroma "enakomernega razvoja medijev" finančno krepi medije blizu SDS. "Finančna slabitev RTV, katere cilj je ogrožanje obstoja javnega servisa, je nedopustna,"  še pravijo v LMŠ.

SD: Cunami, kot ga slovenska medijska krajina ne pomni 

Po mnenju SD predlog zakona grobo posega v neodvisnost in pluralnost medijev v Sloveniji. "Gre za pogrom nad slovenskimi mediji, cunami, ki ga slovenska medijska krajina ne pomni. Predloga vladajoča SDS ni uskladila s koalicijskimi partnerji, v javno obravnavo pa ga je poslala za pet dni. To pove vse. Med členi so sporni posebej tisti, ki programsko in finančno posegajo globoko v javni nacionalni RTV servis, in komercialne ponudnike. Priča smo podobni zgodbi, kot se je dogajala na Madžarskem s prevzemom medijev in zato pričakujemo, da se bo resno in odgovorno odzvala celotna stroka, opozicija in tudi koalicija. Zdravi in neodvisni mediji so temelj demokracije in pravica državljank in državljanov." 

Pet dni časa za javno razpravo je po njihovem mnenju "nesramna provokacija". "Arogance vlade Janeza Janše smo žal že vajeni. Je pa nesprejemljiva in nanjo ne pristajamo. Socialni demokrati bomo storili vse, da zaščitimo svobodo in neodvisnost medijev in k temu pozivamo vse odgovorne akterje v državi." 

Kot še pravijo v SD, ne STA in ne RTV v pripravo predlogov sprememb in dopolnitev nista bila vključena, niti nista bila o njih predhodno obveščena. "Strinjamo se z izjavo kolektiva STA, da ti predstavljajo velik korak nazaj v zagotavljanju avtonomije in neodvisnosti Slovenske tiskovne agencije. Posebej skrbi dejstvo, da  zakonske spremembe glede STA, ki deluje uspešno, pregledno in v javnem interesu, bistveno posegajo tako na področje državnega financiranja STA kot njenega upravljanja." 

Nikakor se tudi ne strinjajo z ustanovitvijo sklada. "Tako kot je zastavljen, je orodje za financiranje zasebnih interesov Janeza Janše in SDS, ruši pa javni interes in neodvisnost in pluralnost medijske krajine," so še zapisali v SD. 

Na Twitterju pa je vršilka dolžnosti predsednika stranke SD in evropska poslanka Tanja Fajon podprla pobudo reprezentativnih sindikatov za umik medijske zakonodaje iz javne razprave. Povedala je, da bodo poslanci stranke na odboru za kulturo v DZ pozvali k umiku svežnja medijske zakonodaje. "Imamo pa pripravljen naš medijski zakon, usklajen z vsemi deležniki in stroko, ki rešuje vse ključne izzive medijskega prostora."

Levica: Tudi Orban je prek zakona o medijih združil STA in RTV in si odprl pot za popoln prevzem

Po mnenju Levice je predlog "zavržen". V njem vidijo tri cilje Janševe vlade. Prvič, podrediti si neodvisna medija STA in RTV. Drugič, v te medije imenovati svoje ljudi, neposlušne novinarje in urednike pa bodisi disciplinirati bodisi odpustiti. In tretjič, javni denar speljati v svoja medijska omrežja, na čelu z Novo24. 

Zakon po njihovem mnenju tudi jasno kaže, kje so prioritete Janševe vlade. "Namesto, da bi reševala težave, ki se kopičijo okrog korona krize, kot so podhranjenost javnega zdravstva, ogroženost prebivalcev domov za starejše, 26 % višja brezposelnost, prekarci in samozaposleni, ki so ostali brez dela in dohodka in podobno, se ta vlada ukvarja izključno s prevzemanjem vzvodov oblasti. S kadrovanjem v državnih podjetjih, s podrejanjem medijske krajine po madžarskem zgledu. Tudi Viktor Orban je namreč prek zakona o medijih združil STA in RTV, hkrati pa si odprl pot za popoln prevzem." 

Kako so videti nacionalne televizije, ko jih prevzame skrajna desnica, po besedah Levice vidimo na Poljskem in na Madžarskem, pri nas pa lahko prihodnost takega medijskega prostora vidimo v Novi24. "Amaterizem, hujskaštvo, razpečevanje lažnih novic. V Levici bomo storili vse, kar je v naši moči, da to preprečimo." 

Spremembe takega obsega bi morale po mnenju Levice skozi široko javno razpravo, saj gre tu za usodo našega javnega prostora. "Sprememb, kakršne so zdaj predlagane, ki javne medije, zadolžene za informiranje državljanov, spreminjajo v trobila oblasti, nobena demokratična politična stranka ne bi predlagala." 

To, da bi vlada kar prosto odstavljala nadzornike in direktorja, pa je v posmeh demokraciji, še menijo. "Janša je na Twitterju pred časom zapisal, da je “STA ventilator lažnih novic”. Kot večina njegovih izjav, je tudi ta diametralno nasprotna od resnice, a če jim sprememba uspe, bo pa postala kruta resničnost. Kakšna je verodostojnost novic v medijih, ki jih obvladuje SDS, lahko nazorno vidimo na Novi24. Najbrž si nihče ne želi take nacionalne tiskovne agencije." 

Glede ustanovitve sklada pa v Levici pravijo: "Taka določba v resnici pomeni, da bomo vsi naročniki T-2, Telekoma, Telemacha in drugih mesečno prispevali 3,5 evra v sklad, iz katerega se bodo financirali mediji, kot so Nova24. Ne, hvala."

DeSUS za podaljšanje roka za javno razpravo 

Poslanska skupina koalicijske DeSUS je na ministrstvo za kulturo posredovala apel za podaljšanje roka za javno razpravo o vseh predlogih sprememb medijske zakonodaje, so sporočili na Twitterju. 

Ob tem so zapisali, da glede na vsebinsko obsežne in izjemno pomembne novosti, ki bi oziroma bodo vplivale na celoten medijski sektor, ministru za kulturo predlagajo, da javno razpravo vseh predlogov zakonov podaljša na najdaljši možni rok, "in s tem omogoči javnosti, da aktivno sodeluje v procesu priprave predpisov in da se omogoči primerno proučitev in podaje predlogov, mnenj in pripomb". 

Sindikat Glosa: Način delovanja, ki ruši temelje demokracije in ogroža socialni mir

V sindikatu kulture in narave Glosa so zavrnili časovne pritiske in "rokohitrsko pripravljene zakonodajne predloge brez javne razprave v parlamentarni proceduri". Zahtevajo, da se zakonodajo pripravi resno in skrbno z upoštevanjem vseh demokratičnih standardov. 

Dodali so še, da trenuten način delovanja politike ruši temelje demokracije in ogroža socialni mir, ki da ga bodo ubranili tudi s stavko. "Zaradi kršitve demokratičnih standardov vas pozivamo, da navedeni zakonski sveženj umaknete in omogočite korektno sodelovanje vsem deležnikom, vključno sindikatom.