Nov mejnik ljubljanskega UKC: več kot 100 posegov, uspešnost 90-odstotna

Interventni kardiolog prof. dr. Matjaž Bunc, dr. med., vodja katetrskega laboratorija na KO za kardiologijo, ki s svojo ekipo že nekaj let uspešno opravlja omenjene posege, usmerjene k zdravljenju odporne angine pektoris, je ob velikem dosežku pojasnil, da so z uvajanjem metode začeli leta 2018, ko je bila omenjena metoda še "na začetku", saj je bilo o njeni učinkovitosti veliko dvomov. Zaradi lastnih dobrih rezultatov so Bunc in njegova ekipa v metodo verjeli od začetka uvajanja, je povedal in dodal, da so od takrat naredili že več kot sto ponovitev. "V torek smo naredili stoto ponovitev te metode, do zdaj pa že 108," je povedal Bunc. Kot je dodal, omenjeno metodo zdravljenja pomagajo vpeljevati in uveljavljati tudi v SB Izola in SB Celje, kjer so prav tako že izvedli prva uspešna zdravljenja.

Za kakšno metodo gre?

Pri bolnikih, ki imajo kronično koronarno bolezen, so v ospredju težave zaradi slabšanja kvalitete življenja, saj jih nenehno tišči v prsnem košu, na dolgi rok pa so lahko, zaradi slabšanja funkcije srca, kot posledice slabe prekrvavitve srčne mišice, tudi ogroženi. Postopki, ki jih izvajajo za zdravljenje bolnikov, so; v prvi fazi, ko pride bolnik v ambulanto medikamentozna terapija, če to ni uspešno, uporabijo v nekaterih primerih tudi revaskularizacijski postopek, ko poskušajo razširiti žilo, v nekaterih primerih naredijo tudi obvode. A kar ena tretjina bolnikov ima po vseh teh ukrepih še vedno težave in sindrome angine pektoris, je povedal. 

Kaj je angina pektoris? 

Z izrazom opisujemo močno bolečino za prsnico, ki običajno traja od ene do pet, včasih pa celo 15 minut in seva tudi v druge dele telesa. Sproži jo telesni ali duševni napor, na primer jeza ali razburjenje, pa spolna aktivnost, mraz ali obilen obrok hrane. Pojavi se, ker zaradi zoženja žil srcu primanjkuje kisika. 

Zdravljenje angine pektoris

Veliko možnosti za zdravljenje angine pektoris ni, je pojasnil Bunc, a dodal, da pomemben korak predstavlja ravno možnost z vstavitvijo omejevalnika pretoka skozi koronarni sinus. S pomočjo posebnega katetra namreč žilno opornico pripeljejo na mesto vstavitve in jo vstavijo na točno določeno mesto v zbiralnik krvi za srce. Opornica nudi odpor pretoku krvi po srcu in posledično pred mestom postavitve dvigne pritisk v žilah in tako pride do razporeditve pretoka krvi, z mesta, kjer je boljša prekrvavitev, na mesto, kjer je slabša prekrvavitev. Bolniki imajo tako manj težav z angino pektoris, pa tudi drugih posledic, ki jih zdaj intenzivno preučujejo. Kot so ugotovili tudi drugje po svetu, je ta metoda zelo učinkovita. Potekata še dve veliki študiji, v eni so vključeni tudi sami, je povedal Bunc in dodal, da bodo preučili natančen mehanizem in ostale možnosti zdravljenja oziroma kje bi lahko ta omejevalnik pretoka uporabljali.

Metoda je do bolnika prijazna, saj zdravljenje opravijo v enem dnevu, kar pomeni, da je bolnik zjutraj sprejet v dnevni hospital, nato mu naredijo krvne preiskave, potem pa med lokalno anestezijo opravijo poseg, ki traja od 15 do 20 minut. Tri ure po posegu gre lahko bolnik že domov. Učinek zdravljenja pričakujejo približno po štirih do šestih tednih, saj bolniku vstavijo golo opornico, ki potrebuje čas, da se epitalizira – celice žilne stene morajo prerasti opornico, da začne delovati. Kot je še povedal Bunc, je zdravljenje uspešno kar v 90 odstotkih.

Bunc je ob tem napovedal prelomni dogodek v UKCL naslednji teden, saj bodo izvedli prva zahtevna posega na lističih aortne zaklopke pred postavitvijo ViV zaklopke, pri čemer bo sodeloval pionir tega področja v svetovnem merilu, izraelsko-ameriški interventni kardiolog Danny Dvir.