Nižje omejitve na slovenskih cestah: kakšni bi bili pozitivni učinki?

"Na žalost statistike kažejo, da je neprilagojena hitrost v skoraj 40 odstotkih vzrok za prometne nesreče, ki nastajajo na slovenskih cestah, kar pomeni, da je hitrost velika težava," pravi Saša Jevišnik Kafol iz Agencije za varnost prometa. "Znižanje hitrosti absolutno lahko pozitivno vpliva tako na pretočnost prometa kot seveda tudi na varnost. Manjše hitrosti, manjše posledice prometnih nesreč," se strinja tudi Zvonko Zavasnik iz Darsa. "Slovenija ima trenutno oziroma v povprečju zadnjih petih let štiri in pol smrti na sto tisoč prebivalcev na cesti," dodaja predsednik Podnebnega sveta Žiga Zaplotnik. 

Če gledamo tudi ekonomsko, so stroški prometnih nesreč izjemno visoki. Leta 2023 kar dve milijardi evrov. Ob tem število prevoženih kilometrov na slovenskih cestah tako domačih kot tujih voznikov narašča, zato je v okviru možnih ukrepov na področju prometa Podnebni svet predlagal spremembo maksimalne dovoljene hitrosti vožnje: "Znižanje hitrosti na avtocestah iz 130 kilometrov na uro na 110 kilometrov na uro in znižanje hitrosti v naseljih iz 50 kilometrov na uro na 30 kilometrov na uro. Pri tem je treba upoštevati, da seveda s tem ne mislimo vpadnic, povezovalnih cest, obvoznic in ostalih cest, kjer je omejitev trenutno bistveno nad 50 km na uro."

"Raziskave kažejo, da se na ta način izboljša kakovost življenja, izboljša se pretočnost prometa, absolutno se poveča prometna varnost in smo prepričani, da bi z uvajanjem con 30 v večjih slovenskih mestih zagotovo lahko stopili korak bližje k večji prometni varnosti v Sloveniji," je prepričana Jevšnik Kafol.

Gradec je bil prvo evropsko mesto, ki je že leta 1992 uvedlo splošno omejitev hitrosti 30 km/h na vseh mestnih ulicah, razen glavnih prometnic, kjer je omejitev ostala 50 km/h. "V mestu Gradec imamo skupno skoraj 1000 kilometrov cestne mreže. Več kot 800 kilometrov je v območju, kjer velja omejitev hitrosti 30 km/h, približno 20 % te mreže pa predstavljajo prednostne ceste. Uredbo o hitrosti 30 km/h smo uvedli na celotni cestni mreži v mestu," razlaga Thomas Fischer iz Urada za promet mesta Gradec. Z zmanjšanjem hitrosti je upadlo onesnaževanje, raven hrupa se je znižala za približno tri decibele, hkrati pa se je povečala prometna varnost. "Promet je postal nekoliko bolj tekoč. Zaradi nižje hitrosti se je prometni tok poenotil, hkrati pa smo spremljali število prometnih nesreč pred in po uvedbi omejitve. Z omejitvijo hitrosti na 30 km/h smo uspeli zmanjšati število nesreč s telesnimi poškodbami za približno 20 odstotkov," dodaja Fischer.

Po več kot treh desetletjih obstoja cone 30 je ta v Gradcu med večino meščanov priljubljena, seveda pa se najde tudi del prebivalstva, ki jo ima za povsem nepotrebno. "Seveda se omejitev 30 km/h upraviči v bližini šol, kjer majhni otroci ne znajo pravilno oceniti nevarnosti. Vendar pa bi na drugih mestih lahko ohranili omejitev 50 km/h," pravi Mario Rachholz. Da bi še dodatno zmanjšali pritisk avtomobilskega prometa v mestu, so uvedli visoke cene parkiranja. Število pešcev in kolesarjev se je povečalo, prav tako pa se zaradi dobro razvitega javnega prevoza veliko ljudi odloči za to možnost. "Od našega stanovanja lahko prideš v mesto z avtobusom, tramvajem. Avta sploh ne potrebuješ. V mestu niti ni veliko parkirišč. Avtobus in tramvaj sta perfektna," dodaja Marija Rachholz. Gradec je s tem postal vzor drugim evropskim mestom, ki so sledila njegovemu zgledu pri uvajanju cone 30.  

"Zanimiva pa je tudi slovenska študija. Recimo, če pogledamo 30 let nazaj, ko je večina šolarjev hodila v šolo peš ali s kolesom. Danes je takih precej manj, ampak še vedno si 70 procentov otrok tega želi. Problem je le, ker jim ne omogočamo dovolj varnega okolja, da bi na tak način hodili in jih seveda potem raje v šolo vozimo," pravi Zaplotnik. Ne samo v naseljih. Med predlogi Podnebnega sveta je tudi znižanje omejitve hitrosti s 130 na 110 kilometrov na uro na avtocestah. "Teoretično velja, da je maksimalna pretočnost na avtocesti okoli 80 kilometrov na uro. Skratka, če znižamo hitrost vožnje, se bo izboljšala tudi pretočnost na avtocesti," dodaja Zavasnik.

Zmanjšanje omejitve hitrosti na 110 kilometrov na uro na avtocestah bi prineslo približno 24-odstotni prihranek pri porabi goriva za motorje z notranjim izgorevanjem, medtem ko bi pri električnih vozilih poraba električne energije upadla za približno 16 odstotkov. Poleg tega bi se zmanjšale emisije toplogrednih plinov, odpravljeni pa bi bili tudi fantomski zastoji.

"Pri nižji hitrosti je razlika v hitrosti med voznim in prehitevalnim pasom manjša, kar pomeni, da pri prehitevanju povzročimo manjšo distrukcijo prometa, prometni tok je bolj stabilen in zaradi tega imamo tudi večjo pretočnost," pojasnjuje Zaplotnik. "Če bodo drugi resorji ugotovili, da je potreba po zmanjšanju hitrosti, DARS pri tem ne bo imel nobenih težav in bo zadevo podpiral," je jasen Zavasnik. "Raziskave kažejo na to, da znižanje povprečne hitrosti za vsaj en kilometer pripomore k znižanju števila žrtev za štiri odstotke, kar je precej," še zaključi Jevšnik Kafol.

Smo torej Slovenci pripravljeni na spremembo v razmišljanju in vožnji? S tem, ko bomo sami prispevali k večji prometni varnosti, bomo lahko največ pripomogli k varnejšemu udejstvovanju v prometu, manj onesnaženemu zraku in izboljšanju kakovosti življenja.