Strm padec vrednosti delnic

Tečaji delnic na vodilnih evropskih borzah se nezadržno znižujejo. Na borzah v Frankfurtu, Parizu, Londonu in Madridu so delniški indeksi danes izgubili že za okrog osem odstotkov, na Dunaju celo za več kot 10 odstotkov. Na Wall Streetu so se tečaji delnic ob začetku trgovanja znižali za okrog osem odstotkov, v Braziliji pa se je indeks Ibovespa v začetnem trgovanju potopil za 10 odstotkov.

Na borzi v Londonu je imel vodilni indeks FTSE 100 ob približno 9.15 8,11-odstotni padec, indeks CAC 40 na pariški borzi je izgubil 8,21 odstotka, na borzi v Frankfurtu pa se je indeks DAX znižal za 8,23 odstotka.

Padci na drugih evropskih borzah so bili nekoliko manjši; gibali so se med štirimi in osmimi odstotki. Borza v Bruslju je imela 6,49-odstotni padec, na borzi v Helsinkih se je vodilni indeks znižal za 6,99 odstotka, na madridski borzi so tečaji padli za 6,71 odstotka, na milanski pa za 4,63 odstotka.

Indeks Eurostoxx, ki zajema delnice najpomembnejših podjetij iz območja evra, je dosegel 7,75-odstotni padec.

Ob 12. uri se je spet začelo trgovanje na dunajski borzi, a so ga kmalu po odprtju zaustavili, saj so se tečaji nekaterih pomembnejših delnic znižali za več kot 10 odstotkov. Tudi v Rusiji so trgovanaje z delnicami zaustavili za nedoločen čas.

Gibanje cen črnega zlata

Nemiri na svetovnih bančnih trgih in padci na borzah vplivajo tudi na gibanje cen črnega zlata. Zahodnoteksaška lahka nafta z novembrskim dobavnim rokom se je med trgovanjem pocenila na 78,61 dolarja, severnomorska nafta brent pa na okrog 75 dolarjev. Za obe vrsti nafte je to najmanj v zadnjem letu. 

Kriza na hrvaški borzi

Tudi petek ni prinesel olajšanja na hrvaški borzi. Potem ko je osrednji hrvaški indeks Crobex že včeraj izgubil osem odstotkov, se danes nahaja še 8,5 odstotka nižje kot včeraj. 

Trgovanaje s 43 delnicami je bilo že v jutranjih urah zaustavljeno zaradi prevelikega padca cen. Vrednost večine delnic je padla za več kot 10 odstotkov.

Najbolj je potonila delnica Jadranskega osiguranja (–16 odstotkov), delnice Hrvatske telekomunikacije pa so se pocenile za skoraj 12 odstotkov. Ina je izgubila 'le' 4,6 odstotka. Na drugi strani so trgovanje z delnicami ustavili zaradi prevelikih skokov v pozitivno smer. Tako je delnica Zdenke poskočila za 9 odstotkov, Pounja za skoraj 12 in Magme za več kot 13 odstotkov.

Prva večja žrtev finančne krize tudi na Japonskem

Indeks Nikkei je trgovanje končal pri vrednosti 8276,43 točke, kar je slabih deset odstotkov nižje kot v četrtek. Nikkei je tako najbolj padel od ‘črnega ponedeljka’ oktobra 1987. To je tretji največji dnevni padec v zgodovini izračunavanja indeksa. Pocenile so se delnice praktično vseh podjetij, največje izgube pa so imele delnice zavarovalnic, nepremičninskih, jeklarskih in farmacevtskih družb.

Vlagatelji na tokijski borzi so sicer sledili dogajanju na Wall Streetu, kjer so se vlagatelji v četrtek v strahu pred recesijo lotili razprodaj delnic. "Prodaje so neustavljive tako v New Yorku kot v Tokiu. Vlagatelje je zelo strah," je poudaril vodilni strateg v družbi Shinko Securities Jutaka Miura. Olja na ogenj so prilile še težave s solventnostjo zavarovalniškega in nepremičninskega sektorja. Danes je šla v stečaj zavarovalnica Yamato Life Insurance, ki je prva večja japonska finančna družba, ki je podlegla vplivom finančne krize. Že v četrtek pa je predlog za stečajni postopek vložila družba New City Investment Corp.

Ukrepi proti krizi

Voditelji članic EU pred vrhom unije prihodnji teden mrzlično iščejo kompromis o skupnem načrtu za pomoč bankam v luči zaostrujoče se finančne krize. Ukrepe v boju proti svetovni finančni krizi je danes napovedalo več evropskih držav.

Španska vlada je danes potrdila oblikovanje 30 milijard evrov vrednega začasnega sklada, ki ga bodo uporabili za nakup premoženja bank in spodbudo posojanju, če bo to potrebno. Sklad bodo po potrebi lahko razširili na 50 milijard evrov.

Poleg tega je Španija za petkrat povečala državno jamstvo za bančne vloge, tako da so zdaj pokrite vloge v višini do 100.000 evrov.

Danski parlament je danes potrdil vladni zakonodajni predlog, v skladu s katerim Danska do 30. septembra 2010 jamči za vse domače in tuje vloge v danskih bankah in hranilnicah.

Predvideno je tudi, da bodo komercialne banke v dveh letih zagotovile okrog 6,4 milijarde dolarjev v sklad, ki bo pomagal zavarovati imetnike bančnih računov pred izgubami.

V Italiji so danes razširili prepoved t. i. prodaj na kratko (short-selling) na vse vrednostne papirje, ki kotirajo v Italiji, do konca oktobra. Pri prodajah na kratko gre za kovanje dobičkov na račun padanja tečajev, kar po mnenju regulatorjev vleče navzdol vrednost delnic podjetij, ki so predmet tovrstnega trgovanja.

Nizozemska vlada pa je že v četrtek pripravila 20 milijard evrov sredstev, ki bodo na voljo nizozemskim finančnim ustanovam tekom aktualne finančne krize.

Velika Britanija pa je poslala delegacijo na Islandijo, da bi s to otoško državo, ki je sicer zaradi finančne krize tik pred bankrotom, našla rešitev, s katero bi odpravili zamrznitev več kot petih milijard prihrankov britanskih varčevalcev v britanskih podružnicah islandskih bank.

Tudi v ZDA, kjer se je finančna kriza dejansko začela, so zadeve še vedno napete, tako da se trg odzove na vsako informacijo, ki kaže na stanje finančnega trga in gospodarstva. Ena od teh je tudi danes objavljena informacija, da se je ameriški zunanjetrgovinski primanjkljaj avgusta zmanjšal za 3,5 odstotka, na 59,1 milijarde dolarjev. Primanjkljaj naj bi se tudi v prihodnje zmanjševal, saj upočasnjevanje gospodarstva ZDA znižuje povpraševanje po nafti in drugem uvoženem blagu.

Skrbi vlagateljev bo verjetno povečala tudi novica industrijskega koncerna General Electric, da je v tretjem četrtletju letos zabeležil 22-odstotno znižanje dobička na letni ravni, predvsem na račun svoje finančne enote GE Capital. Dobiček je tako znašal 4,3 milijarde dolarjev. Prihodke je sicer povečal za 11 odstotkov, na 47,23 milijarde dolarjev, a je to tudi manj od napovedi analitikov.

Romunska centralna banka pa se je odločila za prodajo evrov in nato nakup domače valute (romunski leu). S tem želi podpreti domačo valuto, saj je ta v primerjavi z evrom v tem tednu padla na najnižjo vrednost po decembru 2004. Padcu botruje svetovna finančna kriza, pa tudi strahovi, da bi se javna poraba lahko zvišala, potem ko je parlament glasoval glede 50-odstotnega povečanja učiteljskih plač.