Slovenija

'Ne gre za vprašanje nasledstva'

Salzburg, 11. 03. 2006 12.25 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Hrvaška zunanja ministrica pravi, da vprašanje deviznih varčevalcev nekdanje LB v Zagrebu ni vprašanje nasledstva.

Kolinda Grabar-Kitarović in Dimitrij Rupel
Kolinda Grabar-Kitarović in Dimitrij Rupel FOTO: Reuters

Hrvaška zunanja ministrica Kolinda Grabar-Kitarović je v Salzburgu ob prihodu na srečanje zunanjih ministrov Evropske unije s kolegi iz kandidatk ter balkanskih držav ponovila stališče Zagreba, da vprašanje deviznih varčevalcev podružnice nekdanje Ljubljanske banke v Zagrebu ni vprašanje nasledstva, temveč gre za zasebnopravni odnos med banko in varčevalci ter ga je zato treba reševati kot takega.

Kar se odprtih vprašanj v odnosih med državama tiče, "Hrvaška ceni Slovenijo kot prijateljsko in sosednjo državo in je pripravljena na reševanje problemov v duhu medsebojnega spoštovanja in dobrososedskih odnosov," je povedala ministrica.

Glede vprašanja meje sicer Hrvaška še nadalje meni, da bi o njem moralo odločati mednarodno pravosodno telo, čigar sodbo je Zagreb pripravljen sprejeti, je še dejala Grabar-Kitarovićeva in napovedala, da se bo ob robu salzburškega srečanja pogovarjala z vodjo slovenske diplomacije Dimitrijem Ruplom.

Evropska komisija meni, da je vprašanje starih deviznih vlog nekdanje Ljubljanske banke na Hrvaškem eno od vprašanj, ki so povezana s sporazumom o nasledstvu po nekdanji Jugoslaviji, ter kot taka sodijo med vprašanja, ki jih morata Slovenija in Hrvaška rešiti dvostransko, v duhu dobrososedskih odnosov.

Slovensko zunanje ministrstvo je v petek objavilo stališče o prevzemu jamstva za devizne hranilne vloge nekdanjih varčevalcev podružnice Ljubljanske banke v Zagrebu. V njem napoveduje, da bo Slovenija reševanje tega vprašanja izpostavila kot pogoj za vstop Hrvaške v Evropsko unijo.

Slovenija bo vprašanje starih deviznih vlog Ljubljanske banke na Hrvaškem v pristopnih pogajanjih svoje sosede z Evropsko unijo odprla, ker verjame, da je stališče Zagreba v nasprotju z evropskimi standardi ter pravnim redom povezave, je v Salzburgu pojasnil slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel.

"Soočeni z evropsko realnostjo postanemo resnejši, problemi pa so lažje rešljivi. Morda je ta kontekst tisti, ki nas bo pripeljal do rešitve. Pred obličjem EU se moramo obnašati evropsko, ne pa več balkansko," je izjavil Rupel.

KOMENTARJI (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

pegasti@volja.net
13. 03. 2006 11.02
Odgovor ropis93-u. Glede Kamenjaka in odkupa kmetijskih zemljišč na tem območju Istre je odveč karkoli komentirati. Kamenjak , kot pravi ropis93 nikil ni bil v planu za urbanizacijo, ker ga je imela JLA za svoje bojne vaje. Ko se je Hrvaška odcepila od Jugoslavije, je oblast v Puli (Medulinu) uspela odvzeti Kamenjak vojski, na način da je država Kamenjak razglasila za Naravni park. Vsi naj bi pa vedeli da se v takih območjih ne sme kampirati, da o zazidavi ne govorimo. Še neki Vsi ki so kupili kmetiojsko zemljišče na Kamenjaku so šen zmeraj lastniki istega če ga niso prodali. Ne moremo torej govoriti da nam Hrvaška mora vrniti nekaj kaj je na papirju naše, sprijazniti se moramo da smo ob nakupu zemljišč sami naredili veliko napako, ker smo slabo ocenili takratne razmere. Temu ja pravim POŽRTIJA. Sam pa sam tudi lastnik ene take parcele na Kamenjaku in upam da se bo enkrat stanje na terenu spremenilo v moje dobro.
Robert ?ukli? ?uko
13. 03. 2006 08.26
Najprej naj nam Hrvaška vrne Kamenjak!!! Tam nas je 3500 Slovencev kupilo parcele v dobri veri, da bomo lahko postavili vikende in pod obljubami o gradbenih papirjih... Nato so naši vrli sosedje Hrvati na Kamenjaku razglasili narodni park... Je še kaj za povedati on Hrvatih...