Naprej z Rehnovim predlogom

''Pogajanja o meji med Slovenijo in Hrvaško, ki jih bosta državi na podlagi drugega Rehnovega predloga obnovili 2. oktobra, bodo potekala na ravni zunanjih ministrov in naslednika Ollija Rehna na položaju evropskega komisarja za širitev,'' je pojasnil uradni govorec zunanjega ministrstva Milan Balažic. Po njegovih ocenah bo sicer do konca leta pri pogajanjih o meji, s katerimi se Hrvaška vrača vanje, imelo veliko vlogo švedsko predsedstvo Evropske unije, ''ki je relativno hitro sklicalo medvladno konferenco za nadaljevanje hrvaških pristopnih pogajanj in hkrati o nadaljevanju pogajanj o meji''. Predsedstvo je v odgovoru na pismo hrvaške premierke Jadranke Kosor v torek obe zadevi sklicalo za 2. oktober, potem ko sta nadaljevanje hrvaškega pristopnega procesa podprla odbora državnega zbora za zunanjo politiko in evropske zadeve.

''Arbitražni sporazum ali dvostranski dogovor o meji pa mora biti končan do ratifikacije pristopne pogodbe Hrvaške v državnem zboru,'' je ponovil enega od pomembnejših dosežkov petkovega dogovora slovenskega premierja Boruta Pahorja in njegove hrvaške kolegice. Upa, da bosta državi arbitražni sporazum, ki se mu sicer zdi bolj verjetna rešitev od prav tako mogočega dvostranskega dogovora, dosegli čim prej. Pred začetkom pogajanj pa ni želel govoriti o njegovih podrobnostih. Na vprašanje, kaj meni zunanje ministrstvo o pozivu predsednika republike Danila Türka vladi o premisleku o morebitnem referendumu, pa je odgovoril, da bi bil smiseln le, ko bi bil končan arbitražni sporazum. Sicer o tem vprašanju ni želel špekulirati: "To je pobuda, ki jo je dal predsednik države in verjetno je potreben širši dogovor."

Glede petkovega dogovora premierjev je še ponovil, da ga slovenska stran razume kot zmago dialoga in kot win-win kompromis, s katerim bosta dosežena dva cilja - nadaljevanje pogajanj Hrvaške z EU in rešitev vprašanja meje. Pri tem je glede pisma Kosorjeve švedskemu predsedstvu - ''ki pomeni jasno zavezo hrvaške vlade po mednarodnem pravu'' - izpostavil, da je postalo sestavni del hrvaške pristopne dokumentacije. ''Z njim je Hrvaška prvič priznala, da pomeni reševanje vprašanje slovensko-hrvaške meje vprašanje Evropske unije in da ne gre za dvostransko vprašanje. Vprašanje meje je s tem postalo ena ključnih prioritet, ki jih mora Hrvaška izpolniti v okviru približevanja Uniji, njeno izvajanje pa mora oceniti Evropska unija,'' je dodal.

Na vprašanje, ali ga skrbi, ker švedsko predsedstvo Evropske unije v torkovem odgovoru na pismo Kosorjeve ni navedlo, da bosta državi pogajanja o meji nadaljevali na podlagi drugega Rehnovega predloga, je odvrnil: "Absolutno ne." Spomnil je, da je bilo v teh dneh tako s strani Hrvaške, švedskega predsedstva kot evropskega komisarja jasno povedano, da se bodo pogajanja nadaljevala na podlagi tega predloga.